{"id":29,"date":"2014-01-18T13:35:54","date_gmt":"2014-01-18T13:35:54","guid":{"rendered":"http:\/\/lingvistika.si\/?page_id=29"},"modified":"2014-09-07T21:15:02","modified_gmt":"2014-09-07T21:15:02","slug":"naloge","status":"publish","type":"page","link":"https:\/\/lingvistika.si\/?page_id=29","title":{"rendered":"O nalogah"},"content":{"rendered":"<p>Bistvo nalog je, da so sestavljene v jezikih, ki jih ne poznate, pa jih kljub temu lahko re\u0161ite. Izbrani so taki primeri, da lahko z opazovanjem, primerjanjem in sklepanjem dolo\u010dite pravila in potem po teh pravilih re\u0161ite \u0161e nekaj novih primerov.<\/p>\n<p>Tuji jeziki niso nujno podobni sloven\u0161\u010dini. Lahko imajo druga\u010den vrstni red besed, druga\u010de dolo\u010dene spole besed (recimo v nem\u0161\u010dini je miza mo\u0161kega spola), razlikujejo med \u017eivimi in ne\u017eivimi stvarmi ali pa sploh ne poznajo drugega \u010dasa kot sedanjika. Va\u0161a naloga je, da to ugotovite.<\/p>\n<p>Namige za re\u0161evanje \u00a0in splo\u0161ne zanimivosti o jezikih najdete v tedenskih objavah, recimo <a title=\"Kako re\u0161ujemo naloge\" href=\"https:\/\/lingvistika.si\/?p=332\">tukaj\u00a0o pristopu k re\u0161evanju<\/a>, ali pa tu nekaj malega <a title=\"Kon\u010dnice in predpone\" href=\"https:\/\/lingvistika.si\/?p=351\">o tipih jezikov<\/a>\u00a0pa nekaj <a title=\"Koledarji\" href=\"https:\/\/lingvistika.si\/?p=341\">o \u0161tevilskih sistemih<\/a>&#8230; Vse take objave so zdru\u017eene v kategoriji <a href=\"https:\/\/lingvistika.si\/?cat=14\">namigi<\/a>.<\/p>\n<p>Naloge so vedno narejene po nekem resni\u010dnem jeziku. Vendar pa la\u017eje naloge skoraj nikoli ne bodo napisane to\u010dno tako, kot bi bile v tistem jeziku. Manjkajo posebni znaki, besede ali stavki so zapisani poenostavljeno, izpu\u0161\u010dene so pomo\u017ene besede&#8230; Vse to si privo\u0161\u010dim zato, da je naloga lahko sestavljena okoli neke zanimive lastnosti tistega jezika, hkrati pa ni preve\u010d komplicirana. Seveda pa te\u017eja kot je naloga, ve\u010d lastnosti jezika je uporabljenih in zato je tudi bolj pravilno napisana glede na izbrani jezik.<\/p>\n<p>Naloge so razdeljene v kategorije po te\u017eavnosti in po tipu.<\/p>\n<h3>Te\u017eavnost nalog<\/h3>\n<p><a href=\"https:\/\/lingvistika.si\/?cat=5\">Za\u010detni\u0161ke naloge<\/a> so najbolj enostavne. Pri teh je treba ugotoviti samo pomen in vrstni red besed v tujem jeziku.<\/p>\n<p><a href=\"https:\/\/lingvistika.si\/?cat=3\">Lahke naloge<\/a> so majhna nadgradnja za\u010detni\u0161kih. Iz primerov je treba poleg pomena in vrstnega reda besed ugotoviti \u0161e eno ali dve zna\u010dilnosti tujega jezika. Te zna\u010dilnosti zapi\u0161emo kot pravilo in si z njim pomagamo pri prevajanju danih primerov.<\/p>\n<p><a href=\"https:\/\/lingvistika.si\/?cat=11\">Srednje te\u017eke naloge<\/a>\u00a0obi\u010dajno skrivajo \u017ee kar nekaj pravil, vendar je za vsako pravilo ve\u010d primerov, tako da lahko vse ugotovimo s pomo\u010djo primerjanja. Ni \u0161e potrebno sklepanje iz enega samega primera, kot je to zna\u010dilno za te\u017eje naloge.<\/p>\n<p>Pri <a href=\"https:\/\/lingvistika.si\/?cat=7\">te\u017ekih nalogah<\/a>\u00a0je treba ugotoviti veliko pravil, primerov za vsako pravilo pa je malo. V\u010dasih je treba tudi iz enega samega primera ugotoviti in posplo\u0161iti na sorodne primere. Pravila za isto stvar so lahko razli\u010dnih vrst (npr. do sprememb \u010drk pride tako zaradi sosednjih \u010drk kot zaradi pomena besede) in se med seboj dopolnjujejo.<\/p>\n<h3>\u00a0Tipi nalog<\/h3>\n<p><a href=\"https:\/\/lingvistika.si\/?cat=9\">Prevajalske naloge<\/a> so najbolj pogoste. Dane so besedne zveze ali stavki v tujem jeziku in njihovi prevodi v sloven\u0161\u010dino. Prevodi so lahko tudi pome\u0161ani med seboj. Treba je ugotoviti lastnosti tujega jezika.<\/p>\n<p><a href=\"https:\/\/lingvistika.si\/?cat=10\">Foneti\u010dne naloge<\/a> imajo ponavadi seznam besed, zapisanih na dva na\u010dina. Treba je ugotoviti, do kak\u0161nih sprememb pride v zapisu ali izgovorjavi dane besede. Ugotovljeno pravilo je velikokrat treba posplo\u0161iti na vse \u010drke oziroma glasove iste vrste.<\/p>\n<p><a href=\"https:\/\/lingvistika.si\/?cat=12\">\u0160tevilske naloge<\/a> so na videz podobne prevajalskim, samo da se vse vrti okoli prevajanja \u0161tevilk. Ugotoviti je treba, na kak\u0161en na\u010din v tujem jeziku sestavljajo ve\u010dja \u0161tevila iz manj\u0161ih, lahko pa uporabljajo tudi druga\u010den \u0161tevilski sistem kot mi. Sem sodijo tudi naloge z uro in datumi.<\/p>\n<p><a href=\"https:\/\/lingvistika.si\/?cat=13\">Naloge iz pisav <\/a>imajo podan zapis besed v tuji pisavi in v latini\u010dnem prepisu. Latini\u010dni prepis je zapis njihovih besed z na\u0161o pisavo &#8211; latinico. Iz tega s primerjanjem ugotovimo, kaj predstavljajo znaki tuje pisave. Pisave so razli\u010dnih vrst, znaki lahko predstavljao \u010drko, zlog ali besedo &#8211; <a title=\"Pisave\" href=\"https:\/\/lingvistika.si\/?p=249\">nekaj o tem<\/a> v eni izmed tedenskih objav.<\/p>","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>Bistvo nalog je, da so sestavljene v jezikih, ki jih ne poznate, pa jih kljub temu lahko re\u0161ite. Izbrani so taki primeri, da lahko z opazovanjem, primerjanjem in sklepanjem dolo\u010dite pravila in potem po teh pravilih re\u0161ite \u0161e nekaj novih primerov. Tuji jeziki niso nujno podobni sloven\u0161\u010dini. Lahko imajo druga\u010den vrstni red besed, druga\u010de dolo\u010dene &hellip; <a href=\"https:\/\/lingvistika.si\/?page_id=29\" class=\"more-link\">Continue reading <span class=\"screen-reader-text\">O nalogah<\/span> <span class=\"meta-nav\">&rarr;<\/span><\/a><\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"parent":0,"menu_order":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","template":"","meta":{"footnotes":""},"categories":[],"class_list":["post-29","page","type-page","status-publish","hentry"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/lingvistika.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/pages\/29","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/lingvistika.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/pages"}],"about":[{"href":"https:\/\/lingvistika.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/page"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/lingvistika.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/lingvistika.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=29"}],"version-history":[{"count":16,"href":"https:\/\/lingvistika.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/pages\/29\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":405,"href":"https:\/\/lingvistika.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/pages\/29\/revisions\/405"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/lingvistika.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=29"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/lingvistika.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=29"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}