{"id":205,"date":"2014-04-06T21:48:23","date_gmt":"2014-04-06T21:48:23","guid":{"rendered":"http:\/\/lingvistika.si\/?p=205"},"modified":"2014-09-07T21:11:33","modified_gmt":"2014-09-07T21:11:33","slug":"jezikovne-druzine","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/lingvistika.si\/?p=205","title":{"rendered":"Jezikovne dru\u017eine"},"content":{"rendered":"

Dva tedna nazaj sem objavila link na kviz ugani jezik<\/a>, kjer omenjam jezikovne skupine, ni\u010d pa \u0161e nisem povedala o tem, katere so te skupine oziroma dru\u017eine jezikov.<\/p>\n

Jezikovna dru\u017eina je skupina jezikov, ki izhajajo iz skupnega prednika. V pra-jeziku so se zaradi vpliva drugih jezikov, geografskih razdalj, selitev in drugih dejavnikov pojavila nare\u010dja, ki so se s \u010dasom oblikovala v samostojne jezike. S primerjanjem jezikov lahko dolo\u010dimo, kateri dana\u0161nji jeziki so se razvili iz skupnega prednika in delno lahko tudi rekonstruiramo ta pra-jezik.<\/p>\n

 <\/p>\n

\"jezikovne_druzine\"<\/a>
Zemljevid je z wikipedije: http:\/\/en.wikipedia.org\/wiki\/File:Primary_Human_Language_Families_Map.png<\/figcaption><\/figure>\n

Z modro barvo so na zemljevidu ozna\u010deni indoevropski jeziki. Razvili so se v Evropi in delu Azije in jih je okoli 400. Zaradi kolonizacije danes indoevropske jezike govorijo tudi v Severni in Ju\u017eni Ameriki, Avstraliji in Afriki.<\/p>\n

V Afriki obstajajo tri velike jezikovne dru\u017eine. Z oran\u017eno barvo je ozna\u010dena afroazijska dru\u017eina, ki obsega okoli 200 jezikov. Nam najbolj poznani jeziki iz te dru\u017eine so semitski jeziki (hebrej\u0161\u010dina in arab\u0161\u010dina). Z roza barvo je ozna\u010dena nilsko-saharska dru\u017eina, ki prav tako obsega okoli 200 jezikov. Z zeleno barvo pa so prikazani niger-kongo\u0161ki jeziki, ki jih je okoli 1500, kar je pribli\u017eno \u010detrtina vseh svetovnih jezikov. Izmed teh sta nam najbr\u017e najbolj poznana svahili in zulu.<\/p>\n

Druga najve\u010dja jezikovna dru\u017eina, ki obsega pribli\u017eno 1300 jezikov je avstronezijska dru\u017eina. Na zemljevidu je ozna\u010dena s temno rde\u010do barvo in obsega Madagaskar in oto\u010dja v jugovzhodni Aziji, razen Nove Gvineje. Jeziki na Novi Gvineji, ozna\u010deni s temno vijoli\u010dno barvo, tvorijo svojo skupino. Trans-novogvinejska dru\u017eina obsega skoraj 500 jezikov.<\/p>\n

V vzhodnem delu Azije so prevladujo\u010di jeziki sino-tibetanske dru\u017eine v svetlo vijoli\u010dni barvi, ki prav tako obsega okoli 500 jezikov. Najve\u010dji predstavnik te dru\u017eine je kitaj\u0161\u010dina.<\/p>\n

Najve\u010dja jezikovna dru\u017eina v Avstraliji je pama-njunganska dru\u017eina z okoli 200 jeziki.<\/p>\n

Na ameri\u0161ki celini, \u0161e posebej v Ju\u017eni Ameriki imamo ve\u010dinoma majhne jezikovne dru\u017eine in pa veliko osamelcev – jezikov brez znanih sorodnikov. Ti jeziki imajo malo govorcev, saj so jih izpodrinili angle\u0161\u010dina, \u0161pan\u0161\u010dina in portugal\u0161\u010dina.<\/p>\n

Gabrijela<\/p>","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Dva tedna nazaj sem objavila link na kviz ugani jezik, kjer omenjam jezikovne skupine, ni\u010d pa \u0161e nisem povedala o tem, katere so te skupine oziroma dru\u017eine jezikov. Jezikovna dru\u017eina je skupina jezikov, ki izhajajo iz skupnega prednika. V pra-jeziku so se zaradi vpliva drugih jezikov, geografskih razdalj, selitev in drugih dejavnikov pojavila nare\u010dja, ki … Continue reading Jezikovne dru\u017eine<\/span> →<\/span><\/a><\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[8,14],"tags":[],"class_list":["post-205","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-novice","category-oresevanju"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/lingvistika.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/205","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/lingvistika.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/lingvistika.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/lingvistika.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/lingvistika.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=205"}],"version-history":[{"count":11,"href":"https:\/\/lingvistika.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/205\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":218,"href":"https:\/\/lingvistika.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/205\/revisions\/218"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/lingvistika.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=205"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/lingvistika.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=205"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/lingvistika.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=205"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}