{"id":249,"date":"2014-04-27T21:50:05","date_gmt":"2014-04-27T21:50:05","guid":{"rendered":"http:\/\/lingvistika.si\/?p=249"},"modified":"2014-09-07T21:11:18","modified_gmt":"2014-09-07T21:11:18","slug":"pisave","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/lingvistika.si\/?p=249","title":{"rendered":"Pisave"},"content":{"rendered":"<p>En izmed tipov lingvisti\u010dnih nalog so tudi naloge iz pisave. Take naloge \u0161e nisem objavila (upam, da bom lahko eno naslednji teden), ste pa drugo pisavo \u017ee lahko videli v <a title=\"Ru\u0161\u010dina\" href=\"https:\/\/lingvistika.si\/?page_id=142\">nalogi iz ru\u0161\u010dine<\/a>.<\/p>\n<p>Na svetu obstaja orgomno razli\u010dnih pisav, v grobem jih delimo na tri skupine:<\/p>\n<ul>\n<li>slikovne pisave<\/li>\n<li>zlogovne pisave<\/li>\n<li>abecedne pisave<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>V slikovni pisavi<\/strong> en znak predstavlja eno besedo. Takih pisav je danes \u0161e zelo malo v uporabi, primer take pisave je kitajska pisava. Nekaj kitajskih znakov:<\/p>\n<table>\n<tbody>\n<tr>\n<td>\n<h2>\u00a0\u65e5<\/h2>\n<\/td>\n<td>\n<h2>\u00a0\u996d<\/h2>\n<\/td>\n<td>\n<h2>\u00a0\u5b85<\/h2>\n<\/td>\n<\/tr>\n<tr>\n<td>\u00a0sonce<\/td>\n<td>\u00a0ri\u017e<\/td>\n<td>\u00a0hi\u0161a<\/td>\n<\/tr>\n<\/tbody>\n<\/table>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>V zlogovni pisavi<\/strong> en znak predstavlja en zlog. Prava zlogovna pisava je taka, kjer si znaki za podobne zloge med seboj niso podobni. Recimo zloga &#8220;ma&#8221; in &#8220;mi&#8221; bosta imela povsem razli\u010dna znaka, \u010deprav imata skupen soglasnik. Tudi pravih zlogovnih pisav je malo, en od primerov sta japonski pisavi katakana in hiragana (japonci pi\u0161ejo v ve\u010d razli\u010dnih pisavah). Nekaj zlogov iz katakane:<\/p>\n<table>\n<tbody>\n<tr>\n<td>\n<h2>\u00a0\u30de<\/h2>\n<\/td>\n<td>\n<h2>\u00a0\u30df<\/h2>\n<\/td>\n<td>\n<h2>\u00a0\u30ea<\/h2>\n<\/td>\n<\/tr>\n<tr>\n<td>\u00a0ma<\/td>\n<td>\u00a0mi<\/td>\n<td>\u00a0ri<\/td>\n<\/tr>\n<\/tbody>\n<\/table>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>Abecednih pisav<\/strong> je ve\u010d vrst, glede na to za katere \u010drke imamo znake. Nekatere pisave zapisujejo samo soglasnike. Nekatere (tudi na\u0161a) imajo razli\u010dne znake za soglasnike in samoglasnike. Pri nekaterih pisavah pa en znak predstavlja kombinacijo soglasnika in samoglasnika. Taka pisava je podobna zlogovni pisavi, samo da so si v tem primeru znaki z istim soglasnikom med seboj podobni. Primer te zadnje pisave je brahmi pisava, ki se uporablja v Indiji:<\/p>\n<p style=\"text-align: center;\"><a href=\"https:\/\/lingvistika.si\/wp-content\/uploads\/2014\/04\/500px-Brahmika.png\"><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" class=\"aligncenter  wp-image-252\" alt=\"brahmi pisava\" src=\"https:\/\/lingvistika.si\/wp-content\/uploads\/2014\/04\/500px-Brahmika.png\" width=\"280\" height=\"161\" srcset=\"https:\/\/lingvistika.si\/wp-content\/uploads\/2014\/04\/500px-Brahmika.png 500w, https:\/\/lingvistika.si\/wp-content\/uploads\/2014\/04\/500px-Brahmika-300x172.png 300w\" sizes=\"auto, (max-width: 280px) 100vw, 280px\" \/><\/a><\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Poleg razli\u010dnega pomena znakov se pisave razlikujejo \u0161e po tem, v katero smer pi\u0161emo z njimi: od leve proti desni, od desne proti levi ali pa navpi\u010dno navzdol.<\/p>\n<p>Ko re\u0161ujemo naloge s pisavami, poskusimo najprej ugotoviti smer pisanja in tip pisave, potem pa za\u010dnemo z razvozlavanjem posameznih znakov.<\/p>\n<p>Gabrijela<\/p>","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>En izmed tipov lingvisti\u010dnih nalog so tudi naloge iz pisave. Take naloge \u0161e nisem objavila (upam, da bom lahko eno naslednji teden), ste pa drugo pisavo \u017ee lahko videli v nalogi iz ru\u0161\u010dine. Na svetu obstaja orgomno razli\u010dnih pisav, v grobem jih delimo na tri skupine: slikovne pisave zlogovne pisave abecedne pisave &nbsp; V slikovni &hellip; <a href=\"https:\/\/lingvistika.si\/?p=249\" class=\"more-link\">Continue reading <span class=\"screen-reader-text\">Pisave<\/span> <span class=\"meta-nav\">&rarr;<\/span><\/a><\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[8,14],"tags":[],"class_list":["post-249","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-novice","category-oresevanju"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/lingvistika.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/249","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/lingvistika.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/lingvistika.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/lingvistika.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/lingvistika.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=249"}],"version-history":[{"count":9,"href":"https:\/\/lingvistika.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/249\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":259,"href":"https:\/\/lingvistika.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/249\/revisions\/259"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/lingvistika.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=249"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/lingvistika.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=249"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/lingvistika.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=249"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}