{"id":289,"date":"2014-05-11T21:58:32","date_gmt":"2014-05-11T21:58:32","guid":{"rendered":"http:\/\/lingvistika.si\/?p=289"},"modified":"2014-09-07T21:10:59","modified_gmt":"2014-09-07T21:10:59","slug":"pisava-in-izgovorjava","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/lingvistika.si\/?p=289","title":{"rendered":"Pisava in izgovorjava"},"content":{"rendered":"<p>Vsak jezik ima dve komponenti &#8211; grafeme in foneme.<\/p>\n<p>Grafemi so znaki, s katerimi zapisujemo jezik. Za nas so ti znaki slovenska abeceda, za ruse <a title=\"Ena ruska\" href=\"https:\/\/lingvistika.si\/?p=144\">ruska cirilica<\/a>, za lao\u010dane znaki v\u00a0<a title=\"Lao\u0161ka pisava\" href=\"https:\/\/lingvistika.si\/?p=284\">lao\u0161ki pisavi<\/a>,&#8230;<\/p>\n<p>Fonemi so glasovi, s katerimi izgovarjamo jezik. Tudi glasovi so razli\u010dni za razli\u010dne jezike. V sloven\u0161\u010dini recimo ne lo\u010dujemo dolgega in kratkega i, v angle\u0161\u010dini pa (teen &#8211; tin). Angle\u0161\u010dina pa ne pozna fonema c (glede na to <a href=\"http:\/\/en.wikipedia.org\/wiki\/English_phonology#Consonants\">tabelo<\/a>), ki ga imamo v sloven\u0161\u010dini.<\/p>\n<p>Jeziki imajo obi\u010dajno ve\u010d fonemov kot grafemov, tako da moramo za zapis fonemov uporabiti dodatne znake. Spodnja slika prikazuje simbole za izgovorjavo samoglasnikov. Ve\u010d podrobnosti o sami izgovorjavi enkrat kasneje.<\/p>\n<figure style=\"width: 412px\" class=\"wp-caption aligncenter\"><a href=\"https:\/\/lingvistika.si\/wp-content\/uploads\/2014\/05\/IPA_vowel_symbols.png\"><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" alt=\"IPA_vowel_symbols\" src=\"https:\/\/lingvistika.si\/wp-content\/uploads\/2014\/05\/IPA_vowel_symbols.png\" width=\"412\" height=\"323\" \/><\/a><figcaption class=\"wp-caption-text\">http:\/\/commons.wikimedia.org\/wiki\/File:IPA_vowel_symbols.png#<\/figcaption><\/figure>\n<p>Foneti\u010dni pravopis je sistem, po katerem dolo\u010dimo, kateri grafemi in fonemi so povezani med seboj. Ni znano, da bi obstajal kak jezik, kjer bi vsak grafem imel samo en fonem in bi tako to\u010dno vedeli, kako izgovarjati oziroma zapisovati jezik. Vedno se najde kaka izjema. Nekateri jeziki jih imajo ve\u010d, nekateri manj.<\/p>\n<p>Za za\u010detek zakomplicira izgovorjavo \u017ee to, da se nekateri fonemi navezujejo na en sam grafem (\u010drka a predstavlja glas a), drugi fonemi pa na skupek grafemov (\u010drke sch v nem\u0161\u010dini predstavljajo glas \u010d). Lahko se zgodi tudi obratno, da se en grafem izgovori z dvema fonema (\u010drko x izgovorimo kot ks oziroma iks).<\/p>\n<p>Najve\u010djo te\u017eavo pa predstavlja, kadar se en grafem izgovarja na ve\u010d na\u010dinov, ali pa en fonem zapisuje z razli\u010dnimi \u010drkami. Primere za to imamo tudi v sloven\u0161\u010dini. \u010crko e lahko izgovarjamo kot \u0161iroki (metla) ali ozki e (repa) ali pa celo kot polglasnik (pes). Po drugi strani pa recimo fonem k zapisujemo kot k (roka) ali kot g (rog, vendar pa g izgovorimo kot g, \u010de napi\u0161emo roga).<\/p>\n<p>Zaradi teh posebnosti dobimo v jezikih razne zanimive re\u010di. Ena taka taka v povezavi s pisavo in izgovorjavo so enakozvo\u010dnice, o njih pa naslednji\u010d.<\/p>\n<p>Gabrijela<\/p>","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>Vsak jezik ima dve komponenti &#8211; grafeme in foneme. Grafemi so znaki, s katerimi zapisujemo jezik. Za nas so ti znaki slovenska abeceda, za ruse ruska cirilica, za lao\u010dane znaki v\u00a0lao\u0161ki pisavi,&#8230; Fonemi so glasovi, s katerimi izgovarjamo jezik. Tudi glasovi so razli\u010dni za razli\u010dne jezike. V sloven\u0161\u010dini recimo ne lo\u010dujemo dolgega in kratkega i, &hellip; <a href=\"https:\/\/lingvistika.si\/?p=289\" class=\"more-link\">Continue reading <span class=\"screen-reader-text\">Pisava in izgovorjava<\/span> <span class=\"meta-nav\">&rarr;<\/span><\/a><\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[8,14],"tags":[],"class_list":["post-289","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-novice","category-oresevanju"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/lingvistika.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/289","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/lingvistika.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/lingvistika.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/lingvistika.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/lingvistika.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=289"}],"version-history":[{"count":6,"href":"https:\/\/lingvistika.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/289\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":293,"href":"https:\/\/lingvistika.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/289\/revisions\/293"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/lingvistika.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=289"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/lingvistika.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=289"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/lingvistika.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=289"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}