{"id":297,"date":"2014-05-18T21:54:47","date_gmt":"2014-05-18T21:54:47","guid":{"rendered":"http:\/\/lingvistika.si\/?p=297"},"modified":"2014-09-07T21:11:04","modified_gmt":"2014-09-07T21:11:04","slug":"enakozvocnice","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/lingvistika.si\/?p=297","title":{"rendered":"Enakozvo\u010dnice"},"content":{"rendered":"

Prej\u0161nji\u010d <\/a>sem pisala o dveh sestavinah jezika – pisavi (grafemih) in izgovorjavi (fonemih). Ker med grafemi in fonemi, \u010de se izrazim po matemati\u010dno, ne obstaja bijektivna preslikava, dobimo v jeziku posebne besede – enakopisnice (homografi) in enakoglasnice (homofoni).<\/p>\n

Enakopisnice so besede, ki se enako napi\u0161ejo ampak imajo razli\u010den pomen. Izgovorijo se lahko enako ali pa razli\u010dno.\u00a0V sloven\u0161\u010dini imamo en znan primer za to:<\/p>\n

Gori na gori gori. (Zgoraj na gori je ogenj.)<\/address>\n

Vse tri besede “gori” so enakopisnice. Prvi dve se izgovorita enako (naglas je na o), tretja pa druga\u010de (naglas je na i).<\/p>\n

\u0160e en primer iz angle\u0161\u010dine:<\/p>\n

He wanted to record a record. (Hotel je posneti (to record) plo\u0161\u010do (a record).)<\/address>\n

Besedi “record” sta enakopisnici, ampak se razli\u010dno izgovorita, prva ima naglas na o, druga pa na e.<\/p>\n

Za angle\u0161\u010dino je \u0161e posebej zna\u010dilno, da se deli besed, ki se enako napi\u0161ejo, izgovarjajo razli\u010dno v razli\u010dnih besedah (v oglatih oklepajih je poenostavljen zapis izgovorjave):<\/p>\n

kon\u010dnica -ough v besedah tough [taf] in though [dou]<\/address>\n

 <\/p>\n

Enakoglasnice so besede, ki se enako izgovorijo ampak imajo razli\u010den pomen. Lahko se napi\u0161ejo enako ali pa razli\u010dno. Prvi dve besedi “gori” iz stavka “Gori na gori gori.” sta enakoglasnici.<\/p>\n

Seveda so bolj zanimive tiste besede, ki se izgovorijo enako in napi\u0161ejo razli\u010dno. \u010ce tako besedo sli\u0161imo samo zase, ne moremo vedeti, kako naj jo napi\u0161emo. Ponavadi ugotovimo pravilni zapis iz okoli\u0161kih besed.<\/p>\n

V sloven\u0161\u010dini so take besede tiste, ki se kon\u010dajo na zvene\u010di zapornik (b, d, g). Te \u010drke na koncu besede izgovarjamo kot njihov nezvene\u010di par ( b = p, d = t, g = k).\u00a0Nekaj primerov:<\/p>\n

rob – rop, trg – trk, rog – Rok<\/address>\n

\u00a0Lahko najdete \u0161e kak primer?<\/p>\n

Jeziki, ki pi\u0161ejo zelo podobno, kot izgovarjajo, imajo malo enakoglasnic. V sloven\u0161\u010dini jih ni tako veliko. Za primerjavo vzemimo angle\u0161\u010dino, kjer jih je veliko ve\u010d. Do tega je najverjetneje pri\u0161lo, ker je angle\u0161\u010dina skozi zgodobino veliko besed prevzela iz drugih jezikov, pri tem ohranila originalno pisavo, izgovorjava pa se je spremenila.\u00a0Samo nekaj primerov iz angle\u0161\u010dine:<\/p>\n

knight – night, I – eye, two – too<\/address>\n

Veliko enakoglasnic ima tudi japon\u0161\u010dina zaradi sposojenk iz kitaj\u0161\u010dine. Kitaj\u0161\u010dina ima ogromno besed, ki se enako izgovorijo, razlika je le v tonu izgovora. Ko so te besede prevzeli v japon\u0161\u010dini, so se toni izgubili in dobili so popolnoma enako zvene\u010de besede s povsem razli\u010dnimi pomeni.<\/p>\n

 <\/p>\n

Zaradi enakozvo\u010dnic imamo razli\u010dne besedne igre. Zelo zabavno je lahko, \u010de damo prave besede skupaj v besedno zvezo ali stavek\u00a0in ko preberemo, dobimo razli\u010den pomen glede na to, kje bi delili besede. \u00a0V angle\u0161\u010dini sem na\u0161la ogromno primerov, pa naj dam le enega za okus:<\/p>\n

i scream … ice cream<\/address>\n

\u010ce se boste spomnili kakega v sloven\u0161\u010dini, ga napi\u0161ite v komentar ali pa po\u0161ljite na email info@null<\/span>lingvistika.si<\/a>. Ko se jih bo nekaj nabralo, bom naredila nadaljevanje na to temo. \ud83d\ude42<\/p>\n

Gabrijela<\/p>","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Prej\u0161nji\u010d sem pisala o dveh sestavinah jezika – pisavi (grafemih) in izgovorjavi (fonemih). Ker med grafemi in fonemi, \u010de se izrazim po matemati\u010dno, ne obstaja bijektivna preslikava, dobimo v jeziku posebne besede – enakopisnice (homografi) in enakoglasnice (homofoni). Enakopisnice so besede, ki se enako napi\u0161ejo ampak imajo razli\u010den pomen. Izgovorijo se lahko enako ali pa … Continue reading Enakozvo\u010dnice<\/span> →<\/span><\/a><\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[8,14],"tags":[],"class_list":["post-297","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-novice","category-oresevanju"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/lingvistika.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/297","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/lingvistika.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/lingvistika.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/lingvistika.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/lingvistika.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=297"}],"version-history":[{"count":15,"href":"https:\/\/lingvistika.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/297\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":308,"href":"https:\/\/lingvistika.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/297\/revisions\/308"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/lingvistika.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=297"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/lingvistika.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=297"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/lingvistika.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=297"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}