{"id":332,"date":"2014-06-01T21:17:14","date_gmt":"2014-06-01T21:17:14","guid":{"rendered":"http:\/\/lingvistika.si\/?p=332"},"modified":"2014-09-07T21:09:46","modified_gmt":"2014-09-07T21:09:46","slug":"kako-resujemo-naloge","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/lingvistika.si\/?p=332","title":{"rendered":"Kako re\u0161ujemo naloge"},"content":{"rendered":"

Pravzaprav nisem \u0161e ni\u010d konkretnega napisala o re\u0161evanju nalog in \u010das je, da re\u010dem nekaj besed o tem.<\/p>\n

Najbolj pomembno je, da se zavedamo, da bo v \u00a0tujem jeziku morda kaj druga\u010de kot v sloven\u0161\u010dini. Ne smemo kar predvidevati, da bodo recimo besede v istem vrstnem redu, ali pa da bo beseda oko srednjega spola. Vse to bomo ugotovili iz danih primerov s pomo\u010djo primerjanja.<\/p>\n

Vzemimo za za\u010detek najbolj enostavno nalogo –\u00a0Vai 1.<\/a>\u00a0Na levi so besede v jeziku vai, na desni pa slovenski prevodi:<\/p>\n\n\n\n\n\n\n\n\n
gbomu a nimi<\/td>\nka\u010da od ribe<\/td>\n<\/tr>\n
kai a kafa<\/td>\nrama od mo\u0161kega<\/td>\n<\/tr>\n
kai a lende<\/td>\nladja od mo\u0161kega<\/td>\n<\/tr>\n
kanja a keni<\/td>\nkrempelj od orla<\/td>\n<\/tr>\n
nimi a ja<\/td>\noko od ka\u010de<\/td>\n<\/tr>\n
nimi a lende<\/td>\nladja od ka\u010de<\/td>\n<\/tr>\n<\/tbody>\n<\/table>\n

Poi\u0161\u010dimo zdaj dve vrstici, ki sta si \u010dimbolj podobni – taki, ki se razlikujeta samo v eni besedi. Druga in tretja vrstica sta taki (pa tudi zadnji dve, ali pa tretja in zadnja):<\/p>\n\n\n\n\n
kai a kafa<\/td>\nrama od mo\u0161kega<\/td>\n<\/tr>\n
kai a lende<\/td>\nladja od mo\u0161kega<\/td>\n<\/tr>\n<\/tbody>\n<\/table>\n

Iste besede bodo imele enak pomen, razli\u010dne besede pa druga\u010den pomen. Tako ugotovimo, da kafa pomeni rama, lende pa ladja.<\/p>\n

Ko ugotovimo nekaj besed, takoj primerjajmo \u0161e vrstni red besed v sloven\u0161\u010dini in tujem jeziku. Za jezik vai ugotovimo, da je v sloven\u0161\u010dini rama na za\u010detku besede, v jeziku vai pa na koncu besede. Podobno je tudi z besedo ladja. Iz tega lahko sklepamo, kak\u0161en je vrstni red besed v jeziku vai. To pa nam zdaj pomaga pri prevajanju \u0161e ostalih besed. \u010ce vemo, da je prva beseda v sloven\u0161\u010dini enaka zadnji v jeziku vai, dobimo: ka\u010da = nimi, krempelj = keni, oko = ja.<\/p>\n

Pomembno je pogledati \u0161e, kako se napi\u0161e ista beseda na razli\u010dnih mestih. Vzemimo za to prvi in zadnji primer:<\/p>\n\n\n\n\n
gbomu a nimi<\/td>\nka\u010da od ribe<\/td>\n<\/tr>\n
nimi a lende<\/td>\nladja od ka\u010de<\/td>\n<\/tr>\n<\/tbody>\n<\/table>\n

Beseda ka\u010da nastopa enkrat na prvem, enkrat na zadnjem mestu. V sloven\u0161\u010dini se napi\u0161e razli\u010dno – ka\u010da, ka\u010de – ker besede sklanjamo. V jeziku vai pa je beseda obakrat napisana enako – nimi. To pomeni, da nam ni treba ugotoviti nobenih pravil v zvezi s tem v tej nalogi. Vemo, da se bodo besede napisale enako, ne glede na to, na katerem mestu v stavku bodo.<\/p>\n

Ali moramo \u0161e kaj ugotoviti? Prevedli smo besede, dolo\u010dili vrstni red besed in vemo, da se besede v jeziku vai vedno enako napi\u0161ejo. Vidimo tudi, da imajo vsi stavki enako obliko. Torej smo vse, kar je bilo neznanega \u017ee ugotovili, ni\u010d drugega se ne spreminja, zato tudi ni nobenih drugih pravil v tej nalogi. Imamo vse podatke, da lahko zdaj re\u0161imo dane primere:<\/p>\n

Prevedi v sloven\u0161\u010dino:\u00a0gbomu a kafa,\u00a0kai a ja.<\/p>\n

Prevedi v vai:\u00a0riba od mo\u0161kega,\u00a0oko od orla.<\/p>\n

Za primerjavo zdaj poglejte te\u017ejo razli\u010dico – Vai 2<\/a>. Hitro boste ugotovili, kaj je v tej nalogi druga\u010dnega – in to vam pove, da boste morali ugotoviti pravilo za to spremembo.<\/p>\n

Gabrijela<\/p>","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Pravzaprav nisem \u0161e ni\u010d konkretnega napisala o re\u0161evanju nalog in \u010das je, da re\u010dem nekaj besed o tem. Najbolj pomembno je, da se zavedamo, da bo v \u00a0tujem jeziku morda kaj druga\u010de kot v sloven\u0161\u010dini. Ne smemo kar predvidevati, da bodo recimo besede v istem vrstnem redu, ali pa da bo beseda oko srednjega spola. … Continue reading Kako re\u0161ujemo naloge<\/span> →<\/span><\/a><\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[8,14],"tags":[],"class_list":["post-332","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-novice","category-oresevanju"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/lingvistika.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/332","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/lingvistika.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/lingvistika.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/lingvistika.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/lingvistika.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=332"}],"version-history":[{"count":4,"href":"https:\/\/lingvistika.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/332\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":336,"href":"https:\/\/lingvistika.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/332\/revisions\/336"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/lingvistika.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=332"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/lingvistika.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=332"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/lingvistika.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=332"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}