Jezike delimo na dve veliki skupini glede na to, kak\u0161ne kon\u010dnice in predpone imajo in kako jih uporabljajo.<\/p>\n
V eno skupino sodijo jeziki, kjer z eno samo kon\u010dnico ali predpono povemo ve\u010d stvari (npr. spol, \u0161tevilo, osebo, sklon). V slovenski besedi\u00a0“hi\u0161am<\/em>” s kon\u010dnico “-am<\/em>” povemo da gre za mno\u017eino in dajalnik. \u010ce \u017eelimo namesto dajalnika rodilnik, uporabimo povsem druga\u010dno kon\u010dnico. V besedi “hi\u0161” s prazno kon\u010dnico “-” povemo, da gre za mno\u017eino in rodilnik.<\/p>\n V drugo skupino sodijo jeziki, kjer imamo za vsako stvar svojo kon\u010dnico ali predpono in ko \u017eelimo povedati ve\u010d stvari, jih dodamo eno za drugo na besedo. V tur\u0161ki besedi “evlere” <\/i>(hi\u0161am)\u00a0s kon\u010dnico “-ler<\/em>” povemo da gre za mno\u017eino, s kon\u010dnico “-e<\/em>” pa za dajalnik. \u010ce \u017eelimo v tur\u0161\u010dini namesto dajalnika rodilnik, bomo obdr\u017eali kon\u010dnico za mno\u017eino in samo spremenili kon\u010dnico iz dajalnika v tisto za rodilnik. Dobimo “evlerin<\/em>“, “-ler<\/em>” je tako kot prej mno\u017eina, “-in<\/em>” pa rodilnik.<\/p>\n Obstaja \u0161e tretja skupina, kjer pa je zelo malo jezikov. Tam kon\u010dnic sploh ni, ampak za vse uporabljajo samostojne besede.<\/p>\n Chickasaw – iz katerega je danes objavljena naloga <\/a>– sodi v drugo skupino.<\/p>\n Gabrijela<\/p>","protected":false},"excerpt":{"rendered":" Jezike delimo na dve veliki skupini glede na to, kak\u0161ne kon\u010dnice in predpone imajo in kako jih uporabljajo. V eno skupino sodijo jeziki, kjer z eno samo kon\u010dnico ali predpono povemo ve\u010d stvari (npr. spol, \u0161tevilo, osebo, sklon). V slovenski besedi\u00a0“hi\u0161am” s kon\u010dnico “-am” povemo da gre za mno\u017eino in dajalnik. \u010ce \u017eelimo namesto dajalnika … Continue reading Kon\u010dnice in predpone<\/span>