Nepravilni glagoli, strah in trepet pri u\u010denju vsakega novega jezika. \u0160e dobro, da jih v sloven\u0161\u010dini nimamo. \ud83d\ude09 Pa jih res ni, ali jih samo ne vidimo?<\/p>\n
Ste kdaj opazili, da so nepravilni glagoli v vseh jezikih pribli\u017eno iste besede? Biti, jesti, iti, videti, govoriti, imeti…<\/p>\n
Podobno lahko opazimo za samostalnike. Ve\u010dino parov \u017eenska-mo\u0161ki lahko izpeljemo eno iz druge (prijatelj-prijateljica, u\u010ditelj-u\u010diteljica,…), za besedi mo\u0161ki in \u017eenska pa sta v ve\u010dini jezikov povsem nepovezani besedi.<\/p>\n
Enako velja\u00a0tudi za nekatere pridevnike. Ve\u010dino pridevnikov stopnjujemo na enak na\u010din: lep-lep\u0161i, nekateri pa so povsem lo\u010dene besede, npr.: dober – bolj\u0161i.<\/p>\n
In tudi pri \u0161tevnikih se v ve\u010dini jezikov poka\u017ee, da so vi\u0161ji \u0161tevniki izpeljani iz \u0161tevil: deset-deseti, skoraj povsod pa imamo za ena – prvi in dva-drugi razli\u010dni besedi.<\/p>\n
Kaj je skupnega vsem tem besedam? To so besede, ki jih najpogosteje uporabljamo v jeziku. In zakaj si \u017eivljenja ne poenostavimo in jih podredimo pravilom? Razlog \u00a0najbr\u017e le\u017ei prav v pogostosti. Te besede sli\u0161imo tako pogosto, da se jih zlahka nau\u010dimo \u017ee kot otroci in jih v svojem jeziku sploh ne vidimo kot nepravilne besede.<\/p>\n
Zakaj \u00a0so te besede nepravilne, medtem ko ve\u010dina sledi pravilom, pa boste lahko prebrali naslednji teden.<\/p>\n
Gabrijela<\/p>","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Nepravilni glagoli, strah in trepet pri u\u010denju vsakega novega jezika. \u0160e dobro, da jih v sloven\u0161\u010dini nimamo. \ud83d\ude09 Pa jih res ni, ali jih samo ne vidimo? Ste kdaj opazili, da so nepravilni glagoli v vseh jezikih pribli\u017eno iste besede? Biti, jesti, iti, videti, govoriti, imeti… Podobno lahko opazimo za samostalnike. Ve\u010dino parov \u017eenska-mo\u0161ki lahko … Continue reading Nepravilne besede 1<\/span>