{"id":548,"date":"2014-12-21T22:09:06","date_gmt":"2014-12-21T22:09:06","guid":{"rendered":"http:\/\/lingvistika.si\/?p=548"},"modified":"2015-03-15T21:31:28","modified_gmt":"2015-03-15T21:31:28","slug":"nepravilne-besede-2","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/lingvistika.si\/?p=548","title":{"rendered":"Nepravilne besede 2"},"content":{"rendered":"

Prej\u0161nji teden<\/a> sem opisala, katere besede\u00a0se v jeziku obi\u010dajno obna\u0161ajo “nepravilno”, danes pa nekaj o tem, zakaj so ravno te besede izjema pravilom.<\/p>\n

Ena od razlag pravi, da ljudje besede s podobnim pomenom povezujemo v pare ali v skupine. Tako pravzaprav delujejo slovni\u010dna pravila. Iz ene besede z dodajanjem kon\u010dnic ali predpon dobimo nove besede, ki pa imajo medsebojno pomensko povezavo. Recimo: pisati – pi\u0161em – bom pisal – je pisala \u00a0– pisalo – napis – podpis …<\/p>\n

Katera poimenovanja razumemo sorodna pa se s \u010dasom spreminja in je odvisno tudi od okolja v katerem \u017eivimo.<\/p>\n

Recimo besedi ena in prvi, ki ju danes smatramo kot sorodni besedi, v\u010dasih nista bili. Beseda “ena” je ozna\u010devala koli\u010dino, beseda “prvi” pa je ozna\u010devala “najpomembnej\u0161e, najbolj\u0161e”. \u0160ele kasneje smo ta dva pojma, koli\u010dino in pomembnost, v mislih povezali med seboj in nastali so pari ena-prvi, dva-drugi, tri-tretji… in s tem tudi pravilo, kako iz glavnih \u0161tevnikov naredimo vrstilne.<\/p>\n

Podoben razmislek lahko naredimo za zaimka “jaz” in “mi”. “Mi” je mno\u017eina od “jaz”, a besedi nista med seboj povezani\u00a0s pravilom.\u00a0Na\u0161i predniki so videli, da nikoli ne more biti ve\u010d kot en “jaz”, zato so lo\u010dili pomen “jaz” od “mi”. Nek predmet pa lahko imamo enega ali pa ve\u010d in zato sta ta dva pojma le variacija iste besede, npr. radirka-radirke.<\/p>\n

Poskusite sami najti razlago za \u0161e kak tak par “nepravilnih” besed.<\/p>\n

Gabrijela<\/p>","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Prej\u0161nji teden sem opisala, katere besede\u00a0se v jeziku obi\u010dajno obna\u0161ajo “nepravilno”, danes pa nekaj o tem, zakaj so ravno te besede izjema pravilom. Ena od razlag pravi, da ljudje besede s podobnim pomenom povezujemo v pare ali v skupine. Tako pravzaprav delujejo slovni\u010dna pravila. Iz ene besede z dodajanjem kon\u010dnic ali predpon dobimo nove besede, … Continue reading Nepravilne besede 2<\/span> →<\/span><\/a><\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[8,14],"tags":[],"class_list":["post-548","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-novice","category-oresevanju"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/lingvistika.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/548","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/lingvistika.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/lingvistika.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/lingvistika.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/lingvistika.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=548"}],"version-history":[{"count":3,"href":"https:\/\/lingvistika.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/548\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":551,"href":"https:\/\/lingvistika.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/548\/revisions\/551"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/lingvistika.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=548"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/lingvistika.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=548"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/lingvistika.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=548"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}