{"id":672,"date":"2015-05-10T21:45:03","date_gmt":"2015-05-10T21:45:03","guid":{"rendered":"http:\/\/lingvistika.si\/?p=672"},"modified":"2015-05-10T21:45:03","modified_gmt":"2015-05-10T21:45:03","slug":"ucenje-drugacnega-vrstnega-reda","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/lingvistika.si\/?p=672","title":{"rendered":"U\u010denje druga\u010dnega vrstnega reda"},"content":{"rendered":"<p><a title=\"Prvi za\u010detki\" href=\"https:\/\/lingvistika.si\/?p=662\">Zadnji\u010d <\/a>sem pisala o \u010disto prvih za\u010detkih re\u0161evanja lingvisti\u010dnih nalog. Danes pa nekaj besed o &#8211; po mojem mnenju &#8211; najpomembnej\u0161em principu, ki ga morajo osvojiti mladi re\u0161evalci.<\/p>\n<p>Vrstni red besed v nekem jeziku je poljuben. Mi pa stavka iz tega jezika ne prevedemo dobesedno besedo po besedo, ampak po pomenu in v vrstnem redu, ki je nam doma\u010d.<\/p>\n<p>Kadar prevajamo samo eno besedo, seveda ni dileme:<\/p>\n<ul>\n<li><em>tiki = jabolko<\/em><\/li>\n<li><em>mara = rde\u010de<\/em><\/li>\n<\/ul>\n<p>Kaj pa, kadar imamo dve besedi?<\/p>\n<ul>\n<li><i>tiki mara<\/i><\/li>\n<\/ul>\n<p>Tukaj pi\u0161e\u00a0<em>jabolko rde\u010de.\u00a0<\/em>Ampak v sloven\u0161\u010dini ne govorimo tako. Kako bi povedali v sloven\u0161\u010dini? <em>R<\/em><em>de\u010de jabolko.<\/em><\/p>\n<ul>\n<li><i>tiki mara = rde\u010de jabolko<\/i><\/li>\n<\/ul>\n<p>Kaj torej pomeni\u00a0<em>tiki<\/em>?<\/p>\n<p>Marsikateri re\u0161evalec bo rekel\u00a0<em>rde\u010de<\/em>, ker je \u017ee pozabil, da <em>tiki\u00a0<\/em>pomeni\u00a0<em>jabolko. S<\/em>pomnite ga, da ne govorijo vsi enako kot v sloven\u0161\u010dini in da enaka beseda vedno isto pomeni. Naj potem sam\u00a0<em>tiki mara<\/em> prevede besedo po besedo v sloven\u0161\u010dino in nato \u0161e to, kar dobi, spremeni v pravilno sloven\u0161\u010dino.<\/p>\n<p>Naj sedaj poskusi re\u0161iti tale primer:<\/p>\n<ul>\n<li><em>pee = hru\u0161ka<\/em><\/li>\n<\/ul>\n<ul>\n<li><em>pee lin = zelena hru\u0161ka<\/em><\/li>\n<\/ul>\n<p>Pomaga naj si s tem, da besedno zvezo\u00a0<em>pee lin<\/em> spremeni v\u00a0<em> hru\u0161ka lin,\u00a0<\/em>nato pa upo\u0161teva prevod, in to spremeni v\u00a0<em>hru\u0161ka zelena.\u00a0<\/em>Potem pa se pogovorite, zakaj v prevodu pi\u0161e <em>zelena hru\u0161ka,\u00a0<\/em>ne pa <em>hru\u0161ka zelena.<\/em><\/p>\n<p>Naredite nekaj zgornjih primerov, preden greste na naslednji primer:<\/p>\n<ul>\n<li><em>\u00a0cot ebe = bela kocka<\/em><\/li>\n<li><em>panna ebe = bela hi\u0161a<\/em><\/li>\n<\/ul>\n<p>U\u010denec naj, preden\u00a0karkoli prevaja, pogleda, na katerem mestu je ista beseda v tujem jeziku in kje je v sloven\u0161\u010dini. Ko ugotovi, da je enkrat na prvem, enkrat pa na zadnjem mestu, naj slovenske stavke obrne tako, da bo v obeh jezikih enako:<\/p>\n<ul>\n<li><em>cot ebe = kocka bela<\/em><\/li>\n<li><em>panna ebe = hi\u0161a bela<\/em><\/li>\n<\/ul>\n<p>Ko bo u\u010denec to napisal, bo naloga zanj veliko bolj enostavna. Ko prevede, naj \u0161e poimenuje, katera beseda pride prva in katera druga &#8211; npr. najprej je predmet, potem pa barva.<\/p>\n<p>Po nekaj takih vajah, se bo re\u0161evalec namesto na obra\u010danje prevodov za\u010del opirati na poimenovanje, kaj je prej in kaj potem in s tem bo po\u010dasi osvojil razli\u010dne vrstne rede besed.<\/p>\n<p>Uspe\u0161no u\u010denje vam \u017eelim!<\/p>\n<p>Gabrijela<\/p>","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>Zadnji\u010d sem pisala o \u010disto prvih za\u010detkih re\u0161evanja lingvisti\u010dnih nalog. Danes pa nekaj besed o &#8211; po mojem mnenju &#8211; najpomembnej\u0161em principu, ki ga morajo osvojiti mladi re\u0161evalci. Vrstni red besed v nekem jeziku je poljuben. Mi pa stavka iz tega jezika ne prevedemo dobesedno besedo po besedo, ampak po pomenu in v vrstnem redu, &hellip; <a href=\"https:\/\/lingvistika.si\/?p=672\" class=\"more-link\">Continue reading <span class=\"screen-reader-text\">U\u010denje druga\u010dnega vrstnega reda<\/span> <span class=\"meta-nav\">&rarr;<\/span><\/a><\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[8,14],"tags":[],"class_list":["post-672","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-novice","category-oresevanju"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/lingvistika.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/672","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/lingvistika.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/lingvistika.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/lingvistika.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/lingvistika.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=672"}],"version-history":[{"count":3,"href":"https:\/\/lingvistika.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/672\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":675,"href":"https:\/\/lingvistika.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/672\/revisions\/675"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/lingvistika.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=672"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/lingvistika.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=672"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/lingvistika.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=672"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}