Danes so nam števila in matematika nekaj samoumevnega. Vendar pa so se števila v jeziku razvila dokaj pozno. Dokler so bili ljudje lovci, potrebe po štetju ni bilo, saj so se običajno zadovoljili z enim ulovom. Taka plemena običajno poznajo le besedo za število 1.

Števila so postala pomembna, ko se je začelo trgovanje. Takrat je nastala potreba po tem, da so ljudje vedeli koliko stvari imajo, koliko stvari bodo dali in koliko stvari bodo dobili v zameno. Več kot je bilo trgovanja, večja števila so ljudje potrebovali.

Veliko ljudstev še danes pozna v svojem jeziku le nekaj števil (običajno do 5), oziroma nekaj splošnih izrazov za opis količine (malo, veliko). Te količine velikokrat izražajo z besedami, ki predstavljajo to količino (npr. par, pest,…).

V stiku s kolonisti so taka izolirana plemena večinoma prevzela tuj številski sistem. Desetiški je danes najpogostejši na svetu. Nekatera, vendar maloštevilčna ljudstva pa so po zgledu tujega sistema razvila svoj način štetja.

Več o različnih številskih sistemih in načinih štetja na prste pa v prihodnjih objavah.

Gabrijela

Follow

Števila si lahko predstavljamo zapisana z besedami na dva različna načina. Vzemimo recimo število 64. En način je, da samo po vrsti zapišemo števke, iz katerih je število sestavljeno:

• šest-štiri

Drugi pa je seveda ta, da število napišemo z besedami, ki opišejo, kakšno količino število predstavlja:

• štiri – in – šest desetic (štiriinšestdeset)

Ta drugi način se od jezika do jezika razlikuje. Veliko jih je podobnih slovenščini:

• vierundsechzig (pet-in-šestdeset).

Nekateri se razlikujejo samo po vrstnem redu:

• sixty-four (šest desetic in pet).

Obstajajo pa tudi jeziki, ki ne štejejo po 10, ampak v kakem drugem številskem sistemu, npr.:

•  koniatr nge eke (tri dvajsetke in štiri).

Gabrijela

Follow