Jezike delimo na dve veliki skupini glede na to, kakšne končnice in predpone imajo in kako jih uporabljajo.

V eno skupino sodijo jeziki, kjer z eno samo končnico ali predpono povemo več stvari (npr. spol, število, osebo, sklon). V slovenski besedi “hišam” s končnico “-am” povemo da gre za množino in dajalnik. Če želimo namesto dajalnika rodilnik, uporabimo povsem drugačno končnico. V besedi “hiš” s prazno končnico “-” povemo, da gre za množino in rodilnik.

V drugo skupino sodijo jeziki, kjer imamo za vsako stvar svojo končnico ali predpono in ko želimo povedati več stvari, jih dodamo eno za drugo na besedo. V turški besedi “evlere” (hišam) s končnico “-ler” povemo da gre za množino, s končnico “-e” pa za dajalnik. Če želimo v turščini namesto dajalnika rodilnik, bomo obdržali končnico za množino in samo spremenili končnico iz dajalnika v tisto za rodilnik. Dobimo “evlerin“, “-ler” je tako kot prej množina, “-in” pa rodilnik.

Obstaja še tretja skupina, kjer pa je zelo malo jezikov. Tam končnic sploh ni, ampak za vse uporabljajo samostojne besede.

Chickasaw – iz katerega je danes objavljena naloga – sodi v drugo skupino.

Gabrijela

Follow