Lingvistična tekmovanja

Prejšnji teden se je z zadnjim tekmovanjem zaključil izbor ekipe, ki nas bo letos zastopala na mednarodni lingvistični olimpijadi. Naloge na tekmovanju so bile težke, ampak z nekaj vaje, bi jih tudi vi rešili. Kako pa ta tekmovanja izgledajo?

Vse skupaj se je začelo v Rusiji,  leta 1965. Rusi so bili potem dolga leta edini, ki so prirejali lingvistična tekmovanja za srednješolce, dokler se jim ni leta 1984 pridružila Bolgarija. Najboljši tekmovalci iz obeh držav so se od takrat naprej merili med seboj in to je postala podlaga za mednarodno tekmovanje, ki je prvič zaživelo leta 2003 pod imenom Mednarodna lingvistična olimpijada (International Linguistics Olympiad). Takrat je sodelovalo samo 6 držav, lani na enajsti olimpijadi pa že 26.

Slovenija je prvič s svojo ekipo sodelovala poleti leta 2008. Zagnana srednješolka je med brskanjem po spletu za logičnimi nalogami naletela na informacije o lingvistični olimpijadi. Tekmovanje je predstavila svojim mentorjem in jih prepričala, da so sestavili ekipo. Našla pa je sogovornike tudi pri organizatorjih tekmovanja iz logike in lingvistične naloge so se že jeseni istega leta pojavile na državnem tekmovanju iz logike. To tekmovanje je potem postalo podlaga za izbor srednješolcev, ki se uvrstijo mednarodnega tekmovanja.

Izbor slovenske ekipe poteka na naslednji način. Na šolskih in državnih tekmovanjih iz logike je poleg logičnih nalog še ena lingvistična. Glede na rezultate državnega tekmovanja iz logike in še posebej glede na rezultate, dosežene pri lingvistični nalogi se izbere 50 srednješolcev, ki so povabljeni na dodatne priprave. Tam izvejo nekaj splošnih stvari o jezikih, nekaj najbolj značilnih lastnosti, ki so skupne več jezikom (na primer tipi pisav, delitve črk in glasov). To znanje ni potrebno za reševanje nalog, saj so naloge zastavljene tako, da reševalec ne rabi predhodnega znanja, lahko pa z zavedanjem širine in raznolikosti ali podobnosti med jeziki pomaga k hitrejšemu reševanju. Zadnji korak je izbirni test, kjer se teh 50 dijakov pomeri v nalogah podobne težavnosti, kot jih čakajo na mednarodni ravni. Najboljši štirje se udeležijo lingvistične olimpijade.

Tekmovanje na lingvistični olimpijadi poteka v dveh delih, posamično in skupinsko. V posamičnem delu dobijo tekmovalci 5 nalog, na voljo imajo 6 ur, v katerem poskušajo naloge rešiti, rešitev pa morajo tudi dobro razložiti. Naloge so prevedene v materni jezik tekmovalcev. Za skupinski del pa dobi vsaka ekipa štirih tekmovalcev eno res težko nalogo, za katero imajo 3 ure časa. Naloga včasih sploh ni v celoti rešljiva, ali pa je zastavljena v tekmovalcem neznanem jeziku in neznani pisavi in brez prevoda v materni jezik. Skupinska naloga je res velik izziv in tekmovalci morajo ugotoviti čim več kar lahko.

Naši ekipi želim čimboljše rezultate na lingvistični olimpijadi, ki bo letos v Pekingu. Če se bo vse izšlo, jih bom spremljala tudi jaz kot članica mednarodne žirije.

Gabrijela

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *