Hieroglifi so stara egipčanska pisava. Beremo jo lahko na dva različna načina in to je eden od razlogov, zakaj je bilo hieroglife tako težko razvozlati.

Beremo jih lahko pomensko – znak pomeni tisto, kar predstavlja slika, ali pa fonetično – kot rebus. Nekateri znaki so se brali kot ena črka, nekateri pa kot več črk oziroma cela beseda.

Na sliki piše Kleopatra.

Rebuse poznamo v vseh jezikih, jih je pa v nekaterih jezikih lažje sestavljati kot v drugih. To je povezano z enakozvočnicami.

Namesto naloge danes dva slovenska rebusa, kjer uporabimo pomen slik:

in en težji angleški matematični rebus, ki je mešanica pomena slik in njihove izgovorjave:

√ -1   2³   Σ   Π

Gabrijela

Follow

Ste kdaj prebrali kakšno starejše slovensko besedilo? Zveni starinsko in drugačno, kajne?

Jeziki se skozi čas spreminjajo. Dogajajo se majhne spremembe: spremeni se kakšna črka (trenotek – trenutek), kakšna črka se ne piše več (rujave – rjave), zapis presledkov se spremeni (na nje – nanje) …

Take spremembe se dogajajo postopoma in počasi, ena sprememba za drugo. Tako je, kot da bi sprememba prišla v modo in vplivala na vse besede, da se spremenijo. Pri tem stare oblike besed pozabimo in uporabljamo samo še nove.

Današnja naloga – Huishu – je na to temo. Ugotovite, v kakšnem vrstnem redu so se dogajale spremembe skozi čas v jeziku huishu.

Gabrijela

Follow

Pri nalogah prevajalskega tipa, kjer imamo podane besedne zveze ali stavke, je pomembno, da vedno ugotovimo vrstni red besed v tistem jeziku. V stavkih je možnih 6 različnih vrstnih redov:

1. osebek – povedek – predmet:      Nina ima torbo.
2. osebek – predmet – povedek:      Nina torbo ima.
3. povedek – osebek – predmet:      Ima Nina torbo.
4. povedek – predmet – osebek:      Ima torbo Nina.
5. predmet – osebek – povedek:      Torbo Nina ima.
6. predmet – povedek – osebek:      Torbo ima Nina.

V slovenščini imajo vsi zgornji stavki enak pomen, ker pomen določamo s skloni. Temu rečemo prosti vrstni red, vendar pa je običajno en red osnoven oziroma nevtralen, ostali pa so stilsko zaznamovani.

V jezikih, ki pa sklonov nimajo, iz vrstnega reda vemo, katera beseda je osebek in katera predmet:

• Nina has bag. (Nina ima torbo.)
• Bag has Nina. (Torba ima Nino.)

Vrstni redi niso enako pogosti v jezikih. Približno 90% vseh jezikov ima 1. ali 2. vrstni red, okoli 10% jezikov ima 3. ali 4. vrstni red, zadnja dva pa le nekaj jezikov.

Stavčni vrstni red je zunanji vrstni red, potem imamo pa še notranji vrstni red, to je med samostalnikom in pridevnikom ali drugimi besedami, ki podrobneje opisujejo samostalnik. Tu imamo le dve možnosti in obe sta pogosti:

1. pridevnik – samostalnik:      rdeča torba
2. samostalnik – pridevnik:      torba rdeča

Pogost tip lingvističnih nalog so naloge s svojino, tudi tam je pomemben vrstni red, možnosti sta zopet dve:

1. lastnik – lastnina:      Janezova torba
2. lastnina – lastnik:      torba od Janeza

Poskusite določiti vrstni red besed v objavljenih prevajalskih nalogah, recimo v Dyirbal 2 ali pa v Stara grščina. Kakšni bi bili pri teh dveh nalogah slovenski prevodi, če bi jih zapisali v vrstnem redu tujega jezika?

Gabrijela

Follow

V četrtek je bilo šolsko tekmovanje iz logike in malo poenostavljeno nalogo iz svahilijščine, ki so jo reševali v 8. in 9. razredu, bom izkoristila ta teden za nov nasvet za reševanje nalog.

Poglejmo si najprej nalogo. Podano imamo ednino, množino in pomen besede.

Kadar imamo podani dve obliki iste besede, to pomeni, da moramo poiskati, do kakšnih sprememb pride med obema oblikama in poiskati pravila za te spremembe.

Najprej gremo od besede do besede in pogledamo, kakšna sprememba se je zgodila.

V prvi besedi ni nobene spremembe.

V drugi besedi pri množini dodamo na drugo mesto črko i.

V tretji besedi pri množini se prva črka spremeni v wa.

V četrti besedi ni nobene spremembe.

Tako pregledamo vse besede in ugotovimo, da se dogajajo tri vrste sprememb:

• ni nobene spremembe
• na drugo mesto v besedi dodamo črko i
• prva črka besede se spremeni v wa

Zdaj, ko smo ugotovili, kakšne spremembe se dogajajo, moramo še ugotoviti, od česa je odvisna ta sprememba – kakšno je pravilo. Najlažje bo, če si tabelo zdaj preuredimo tako, da bodo skupaj besede za vsako od sprememb:

Ni nobene spremembe:

Na drugo mesto v besedi dodamo črko i:

Prva črka besede se spremeni v wa:

Ker gre za spremembe črk, najbrž najprej pomislimo, da bo to odvisno od sosednjih črk. Ker se spremembe dogajajo na začetku, najprej pogledamo prvo črko. Vidimo lahko, da se v prvi tabeli nobena beseda ne začne na m, v ostalih dveh pa vse.

To nam lahko da prvo idejo: besede, ki se ne začnejo na m, ostanejo v množini enake. Besede, ki se začnejo na m, pa se spremenijo po enem izmed dveh pravil. Ugotoviti moramo, po katerem.

Poglejmo še drugo sosednjo črko – to je druga črka besede. Vidimo, da se kot druga črka pojavi k v drugi in tretji tabeli, torej pravilo ne more biti odvisno od druge črke.

Če gledamo zdaj večje dele besed, vidimo, da so si vsi različni med seboj, kar pomeni, da bomo iz tega težko našli kako pravilo.

Ostane nam le še, da pogledamo pomen besed. Vidimo, da so v drugi tabeli našteti deli telesa, drevo in rastlina, v tretji tabeli pa osebe. Za vsak slučaj poglejmo še prvo tabelo, čeprav že imamo pravilo zanjo. V prvi tabeli so stvari, ki jih jemo. Vidimo torej, da lahko besede, ki imajo enako spremembo v množini, damo v enako skupino po pomenu.

Dobili smo torej pravila, ki jih lahko zapišemo na več načinov. En od njih bi bil:

• v množini ni nobene spremembe, kadar beseda predstavlja hrano
• v množini se na drugo mesto napiše črko i, kadar beseda predstavlja del telesa ali drevo ali rastlino (neužitni del rastline)
• v množini se prva črka spremeni v wa, kadar beseda predstavlja osebo

Ker smo opazili, da se v drugi in tretji tabeli vse besede začnejo na m, bi lahko tudi to vključili v opis pravil.

Poglejmo, ali lahko zdaj po teh pravilih prevedemo vseh 5 primerov:

Beseda se začne na m in pomeni drevo, torej gre v drugo skupino in na drugo mesto se v množini napiše črko i.

Beseda se ne začne na m in pomeni hrano, torej gre v prvo skupino in v množini ostane enaka.

Beseda se začne na m in pomeni drevo, torej se v množini na drugo mesto napiše črko i.

Beseda se začne na m in pomeni del telesa, torej se v množini na drugo mesto napiše črko i.

Beseda se ne začne na m in pomeni hrano, torej gre v prvo skupino in v množini ostane enaka.

Upam, da vam je ta opis postopka reševanja v pomoč. Če bi želeli še več takih nasvetov v živo, mi pišite in dogovorili se bomo za delavnico ali inštrukcije.

Gabrijela

Follow

Danes sem dodala dve fonetični nalogi iz jezika kiowa: lažja verzija naloge – Kiowa 2 in težja verzija naloge – Kiowa 3. Če ste že bolj vešči reševalci lingvističnih nalog, poskusite najprej s težjo in če ne bo šlo, presedlajte na lažjo.

Indijansko pleme Kiowa je živelo na precej velikem območju v Severni Ameriki, danes pa jih je le še nekaj tisoč in živijo v rezervatu v Oklahomi.

O nasvetih za reševanje fonetičnih nalog sem že pisala, danes dodajam pa še nekaj novih informacij na to temo. Še vedno velja, da je najlažje opaziti vzorce in pravila tako, da si v stolpce izpišemo besede glede na različne spremembe črk ali končnic.

Običajno se spremembe zgodijo zaradi sosednjih črk v besedi ali pa v prejšnji ali naslednji besedi, kadar gre za spremembe v prvi ali zadnji črki. Včasih pa se zgodi, da je pravilo odvisno od pomena besed. V slovenščini bi lahko našli tak primer, ko rečemo, da prevzeta ženska imena (npr. Karmen) sklanjamo po 3. ženski sklanjatvi. Vrsta sklanjatve je torej odvisna od pomena. V slovenščini je to izjema, najdemo pa jezike, kjer so nekatera pravila za spremembe v črkah odvisna samo od pomena besed.

Pomen besed lahko delimo v raznorazne skupine. Če ste že rešili nalogo iz jezika Dyirbal (lažjo ali težjo), ste lahko videli eno od zanimivih delitev samostalnikov v skupine. Nam najbolj domači sta po spolu, ali pa na živo in neživo, neko drugo ljudstvo pa bi lahko besede delilo čisto drugače. Kako, se vedno da ugotoviti iz naloge, če je ta primerno sestavljena.

Gabrijela

Follow

Današnja naloga je iz jezika dehu, ki ga govorijo na otoku Lifu. Jezik sodi v avstronezijsko družino, govori pa ga le okoli 10.000 ljudi.

Naloga je težka, ampak tisti, ki ste spretni s števili, jo boste zagotovo rešili. V še težji različici je bila uporabljena na lingvistični olimpijadi leta 2010.

Pri številskih nalogah se splača najprej ugotoviti, kakšen številski sistem uporabljajo, torej, koliko enic imajo. To ugotovimo tako, da preštejemo različne besede ali dele besed, ki se pojavljajo na enakem mestu v zapisu. To nam ne da nujno točnega števila, saj včasih kaka beseda manjka, bo pa skoraj zagotovo blizu tistemu, kar preštejemo.

Gabrijela

Follow

Jezike delimo na dve veliki skupini glede na to, kakšne končnice in predpone imajo in kako jih uporabljajo.

V eno skupino sodijo jeziki, kjer z eno samo končnico ali predpono povemo več stvari (npr. spol, število, osebo, sklon). V slovenski besedi “hišam” s končnico “-am” povemo da gre za množino in dajalnik. Če želimo namesto dajalnika rodilnik, uporabimo povsem drugačno končnico. V besedi “hiš” s prazno končnico “-” povemo, da gre za množino in rodilnik.

V drugo skupino sodijo jeziki, kjer imamo za vsako stvar svojo končnico ali predpono in ko želimo povedati več stvari, jih dodamo eno za drugo na besedo. V turški besedi “evlere” (hišam) s končnico “-ler” povemo da gre za množino, s končnico “-e” pa za dajalnik. Če želimo v turščini namesto dajalnika rodilnik, bomo obdržali končnico za množino in samo spremenili končnico iz dajalnika v tisto za rodilnik. Dobimo “evlerin“, “-ler” je tako kot prej množina, “-in” pa rodilnik.

Obstaja še tretja skupina, kjer pa je zelo malo jezikov. Tam končnic sploh ni, ampak za vse uporabljajo samostojne besede.

Chickasaw – iz katerega je danes objavljena naloga – sodi v drugo skupino.

Gabrijela

Follow

Po svetu imamo kar nekaj različnih koledarjev. Kitajski se od našega razlikuje najbolj po drugačnem začetku leta. Nekatere kulture kot prvi dan v tednu štejejo nedeljo. Mi ure novega dneva začnemo šteti ob polnoči, ponekod po svetu pa je začetek novega dneva ob sončnem vzhodu.

Ima pa velika večina narodov pri koledarjih nekaj skupnega – imena dnevov v tednu ali imena mesecev so vsaj delno povezana s številkami. Tudi pri nas je tako. Nekatera imena so zelo očitna – recimo četrtek – četrti dan. Nekatera pa so ostanek starinskega poimenovanja – recimo oktober – okto iz latinščine pomeni 8, oktober je bil v starem koledarju osmi mesec, ker se je leto začelo marca, s pomladjo.

Trik naloge iz jezika volapuk, ki jo objavljam ta teden, je točno v tem. Ugotovite povezavo med številkami in imeni dnevov v tednu in imeni mesecev. Kateri je prvi dan v tednu v jeziku volapuk? Kaj pa prvi mesec v letu?

Gabrijela

Follow

Pravzaprav nisem še nič konkretnega napisala o reševanju nalog in čas je, da rečem nekaj besed o tem.

Najbolj pomembno je, da se zavedamo, da bo v  tujem jeziku morda kaj drugače kot v slovenščini. Ne smemo kar predvidevati, da bodo recimo besede v istem vrstnem redu, ali pa da bo beseda oko srednjega spola. Vse to bomo ugotovili iz danih primerov s pomočjo primerjanja.

Vzemimo za začetek najbolj enostavno nalogo – Vai 1. Na levi so besede v jeziku vai, na desni pa slovenski prevodi:

Poiščimo zdaj dve vrstici, ki sta si čimbolj podobni – taki, ki se razlikujeta samo v eni besedi. Druga in tretja vrstica sta taki (pa tudi zadnji dve, ali pa tretja in zadnja):

Iste besede bodo imele enak pomen, različne besede pa drugačen pomen. Tako ugotovimo, da kafa pomeni rama, lende pa ladja.

Ko ugotovimo nekaj besed, takoj primerjajmo še vrstni red besed v slovenščini in tujem jeziku. Za jezik vai ugotovimo, da je v slovenščini rama na začetku besede, v jeziku vai pa na koncu besede. Podobno je tudi z besedo ladja. Iz tega lahko sklepamo, kakšen je vrstni red besed v jeziku vai. To pa nam zdaj pomaga pri prevajanju še ostalih besed. Če vemo, da je prva beseda v slovenščini enaka zadnji v jeziku vai, dobimo: kača = nimi, krempelj = keni, oko = ja.

Pomembno je pogledati še, kako se napiše ista beseda na različnih mestih. Vzemimo za to prvi in zadnji primer:

Beseda kača nastopa enkrat na prvem, enkrat na zadnjem mestu. V slovenščini se napiše različno – kača, kače – ker besede sklanjamo. V jeziku vai pa je beseda obakrat napisana enako – nimi. To pomeni, da nam ni treba ugotoviti nobenih pravil v zvezi s tem v tej nalogi. Vemo, da se bodo besede napisale enako, ne glede na to, na katerem mestu v stavku bodo.

Ali moramo še kaj ugotoviti? Prevedli smo besede, določili vrstni red besed in vemo, da se besede v jeziku vai vedno enako napišejo. Vidimo tudi, da imajo vsi stavki enako obliko. Torej smo vse, kar je bilo neznanega že ugotovili, nič drugega se ne spreminja, zato tudi ni nobenih drugih pravil v tej nalogi. Imamo vse podatke, da lahko zdaj rešimo dane primere:

Prevedi v slovenščino: gbomu a kafa, kai a ja.

Prevedi v vai: riba od moškega, oko od orla.

Za primerjavo zdaj poglejte težjo različico – Vai 2. Hitro boste ugotovili, kaj je v tej nalogi drugačnega – in to vam pove, da boste morali ugotoviti pravilo za to spremembo.

Gabrijela

Follow

Med prvimi objavljenimi nalogami je bila naloga dyirbal 1, v predalu imam pa že nakaj časa težjo verzijo te naloge – dyirbal 2, ki je objavljena danes.

Dyirbal je eden od jezikov avstralskih domorodcev – aboridžinov. Zanimivost jezika je, da se v njem odražajo značilnosti okolja, v katerem aboridžini prebivajo.

V današnji nalogi so podani stavki, ugotoviti boste morali vrstni red stavčnih členov (osebek, povedek in predmet), pomen besed in ostale značilnosti, ki se pojavijo v nalogi.

Uspešno reševanje vam želim!

Gabrijela

Follow