Monthly Archives: June 2014

Počitnice :)

Pa so se le začele počitnice! In ker najbrž ne boste ves čas doma, ampak šli morda na izlet na drug konec Slovenije, se potepat po evropskih prestolnicah, ali pa celo obiskat kako daljno državo, je to odlična priložnost, da sestavite sami svojo lingvistično nalogo.

Kamorkoli boste šli, poglejte kaj je drugačnega v jeziku, ki vas obdaja. Če se boste potepali po Sloveniji, lahko skoraj v vsaki vasi slišite drugo narečje. Poslušajte, kaj je drugače – morda naglasijo nekatere besede drugače, morda spustijo kako črko pri izgovorjavi ali pa imajo za neko stvar povsem drugačno besedo.

Če se boste potepali po tujih državah, lahko kje naletite na drugo pisavo in poiščete ustrezne naše črke za njihove znake. Če je pisava enaka, lahko poskusite ugotoviti, kakšen vrstni red besed imajo v stavkih. Mi smo najbolj navajeni, da je najprej osebek (kdo), potem povedek (dogajanje) in na koncu predmet (kaj). Ampak ni povsod tako. Lahko ugotovite tudi ali uporabljajo končnice v besedah ali so besede vedno enake. Lahko pa se naučite šteti po njihovo in iz tega sestavite nalogo.

Pošljite mi naloge, ki jih boste sestavili, na email info@nulllingvistika.si. Z veseljem jih bom prebrala in rešila, najboljše pa tudi objavila.

Gabrijela

Jeziki v Braziliji

Ola!

Za ta teden sem poskusila sestaviti lingvistično nalogo v povezavi s svetovnim prvenstvom v nogometu, ampak mi ni (še) uspelo. Priznam, malo tudi zato, ker sem namesto da bi sestavljala, več časa presedela pred televizorjem in gledala tekme. 🙂

Uradni jezik v Braziliji je portugalščina, ki je tja prišla iz Evrope. Po zaslugi brazilcev, ki jih je okoli 200 milijonov, je portugalščina šesti najpogosteje govorjeni jezik na svetu.

Predvideva se, da je pred prihodom evropejcev v Braziliji obstajalo okoli 250 različnih jezikov. Danes se jih govori samo še kakih 50. Veliko izmed njih je na robu preživetja, saj imajo samo še nekaj sto govorcev.

En izmed najbolj znanih je jezik piraha, ki ga govori majhno pleme globoko v notranjosti amazonskega pragozda. Posebnost jezika je, da nimajo besed za posamezne barve, ločijo samo svetlo (dan) in temno (noč). Zanimivo je še to, da ne poznajo koncepta časa, za njih obstaja samo sedanjost.

Da ne boste povsem brez naloge ta teden, se lahko pozabavate z nalogo iz jezika piraha iz lanskoletne lingvistične olimpijade. Pa prijetno gledanje nogometa vam želim!

Gabrijela

Končnice in predpone

Jezike delimo na dve veliki skupini glede na to, kakšne končnice in predpone imajo in kako jih uporabljajo.

V eno skupino sodijo jeziki, kjer z eno samo končnico ali predpono povemo več stvari (npr. spol, število, osebo, sklon). V slovenski besedi “hišam” s končnico “-am” povemo da gre za množino in dajalnik. Če želimo namesto dajalnika rodilnik, uporabimo povsem drugačno končnico. V besedi “hiš” s prazno končnico “-” povemo, da gre za množino in rodilnik.

V drugo skupino sodijo jeziki, kjer imamo za vsako stvar svojo končnico ali predpono in ko želimo povedati več stvari, jih dodamo eno za drugo na besedo. V turški besedi “evlere” (hišam) s končnico “-ler” povemo da gre za množino, s končnico “-e” pa za dajalnik. Če želimo v turščini namesto dajalnika rodilnik, bomo obdržali končnico za množino in samo spremenili končnico iz dajalnika v tisto za rodilnik. Dobimo “evlerin“, “-ler” je tako kot prej množina, “-in” pa rodilnik.

Obstaja še tretja skupina, kjer pa je zelo malo jezikov. Tam končnic sploh ni, ampak za vse uporabljajo samostojne besede.

Chickasaw – iz katerega je danes objavljena naloga – sodi v drugo skupino.

Gabrijela

Koledarji

Po svetu imamo kar nekaj različnih koledarjev. Kitajski se od našega razlikuje najbolj po drugačnem začetku leta. Nekatere kulture kot prvi dan v tednu štejejo nedeljo. Mi ure novega dneva začnemo šteti ob polnoči, ponekod po svetu pa je začetek novega dneva ob sončnem vzhodu.

Ima pa velika večina narodov pri koledarjih nekaj skupnega – imena dnevov v tednu ali imena mesecev so vsaj delno povezana s številkami. Tudi pri nas je tako. Nekatera imena so zelo očitna – recimo četrtek – četrti dan. Nekatera pa so ostanek starinskega poimenovanja – recimo oktober – okto iz latinščine pomeni 8, oktober je bil v starem koledarju osmi mesec, ker se je leto začelo marca, s pomladjo.

Trik naloge iz jezika volapuk, ki jo objavljam ta teden, je točno v tem. Ugotovite povezavo med številkami in imeni dnevov v tednu in imeni mesecev. Kateri je prvi dan v tednu v jeziku volapuk? Kaj pa prvi mesec v letu?

Gabrijela

Kako rešujemo naloge

Pravzaprav nisem še nič konkretnega napisala o reševanju nalog in čas je, da rečem nekaj besed o tem.

Najbolj pomembno je, da se zavedamo, da bo v  tujem jeziku morda kaj drugače kot v slovenščini. Ne smemo kar predvidevati, da bodo recimo besede v istem vrstnem redu, ali pa da bo beseda oko srednjega spola. Vse to bomo ugotovili iz danih primerov s pomočjo primerjanja.

Vzemimo za začetek najbolj enostavno nalogo – Vai 1. Na levi so besede v jeziku vai, na desni pa slovenski prevodi:

gbomu a nimi kača od ribe
kai a kafa rama od moškega
kai a lende ladja od moškega
kanja a keni krempelj od orla
nimi a ja oko od kače
nimi a lende ladja od kače

Poiščimo zdaj dve vrstici, ki sta si čimbolj podobni – taki, ki se razlikujeta samo v eni besedi. Druga in tretja vrstica sta taki (pa tudi zadnji dve, ali pa tretja in zadnja):

kai a kafa rama od moškega
kai a lende ladja od moškega

Iste besede bodo imele enak pomen, različne besede pa drugačen pomen. Tako ugotovimo, da kafa pomeni rama, lende pa ladja.

Ko ugotovimo nekaj besed, takoj primerjajmo še vrstni red besed v slovenščini in tujem jeziku. Za jezik vai ugotovimo, da je v slovenščini rama na začetku besede, v jeziku vai pa na koncu besede. Podobno je tudi z besedo ladja. Iz tega lahko sklepamo, kakšen je vrstni red besed v jeziku vai. To pa nam zdaj pomaga pri prevajanju še ostalih besed. Če vemo, da je prva beseda v slovenščini enaka zadnji v jeziku vai, dobimo: kača = nimi, krempelj = keni, oko = ja.

Pomembno je pogledati še, kako se napiše ista beseda na različnih mestih. Vzemimo za to prvi in zadnji primer:

gbomu a nimi kača od ribe
nimi a lende ladja od kače

Beseda kača nastopa enkrat na prvem, enkrat na zadnjem mestu. V slovenščini se napiše različno – kača, kače – ker besede sklanjamo. V jeziku vai pa je beseda obakrat napisana enako – nimi. To pomeni, da nam ni treba ugotoviti nobenih pravil v zvezi s tem v tej nalogi. Vemo, da se bodo besede napisale enako, ne glede na to, na katerem mestu v stavku bodo.

Ali moramo še kaj ugotoviti? Prevedli smo besede, določili vrstni red besed in vemo, da se besede v jeziku vai vedno enako napišejo. Vidimo tudi, da imajo vsi stavki enako obliko. Torej smo vse, kar je bilo neznanega že ugotovili, nič drugega se ne spreminja, zato tudi ni nobenih drugih pravil v tej nalogi. Imamo vse podatke, da lahko zdaj rešimo dane primere:

Prevedi v slovenščino: gbomu a kafa, kai a ja.

Prevedi v vai: riba od moškega, oko od orla.

Za primerjavo zdaj poglejte težjo različico – Vai 2. Hitro boste ugotovili, kaj je v tej nalogi drugačnega – in to vam pove, da boste morali ugotoviti pravilo za to spremembo.

Gabrijela