En izmed tipov lingvističnih nalog so tudi naloge iz pisave. Take naloge še nisem objavila (upam, da bom lahko eno naslednji teden), ste pa drugo pisavo že lahko videli v nalogi iz ruščine.

Na svetu obstaja orgomno različnih pisav, v grobem jih delimo na tri skupine:

• slikovne pisave
• zlogovne pisave
• abecedne pisave

V slikovni pisavi en znak predstavlja eno besedo. Takih pisav je danes še zelo malo v uporabi, primer take pisave je kitajska pisava. Nekaj kitajskih znakov:

V zlogovni pisavi en znak predstavlja en zlog. Prava zlogovna pisava je taka, kjer si znaki za podobne zloge med seboj niso podobni. Recimo zloga “ma” in “mi” bosta imela povsem različna znaka, čeprav imata skupen soglasnik. Tudi pravih zlogovnih pisav je malo, en od primerov sta japonski pisavi katakana in hiragana (japonci pišejo v več različnih pisavah). Nekaj zlogov iz katakane:

Abecednih pisav je več vrst, glede na to za katere črke imamo znake. Nekatere pisave zapisujejo samo soglasnike. Nekatere (tudi naša) imajo različne znake za soglasnike in samoglasnike. Pri nekaterih pisavah pa en znak predstavlja kombinacijo soglasnika in samoglasnika. Taka pisava je podobna zlogovni pisavi, samo da so si v tem primeru znaki z istim soglasnikom med seboj podobni. Primer te zadnje pisave je brahmi pisava, ki se uporablja v Indiji:

Poleg različnega pomena znakov se pisave razlikujejo še po tem, v katero smer pišemo z njimi: od leve proti desni, od desne proti levi ali pa navpično navzdol.

Ko rešujemo naloge s pisavami, poskusimo najprej ugotoviti smer pisanja in tip pisave, potem pa začnemo z razvozlavanjem posameznih znakov.

Gabrijela

Follow

Dva tedna nazaj sem objavila link na kviz ugani jezik, kjer omenjam jezikovne skupine, nič pa še nisem povedala o tem, katere so te skupine oziroma družine jezikov.

Jezikovna družina je skupina jezikov, ki izhajajo iz skupnega prednika. V pra-jeziku so se zaradi vpliva drugih jezikov, geografskih razdalj, selitev in drugih dejavnikov pojavila narečja, ki so se s časom oblikovala v samostojne jezike. S primerjanjem jezikov lahko določimo, kateri današnji jeziki so se razvili iz skupnega prednika in delno lahko tudi rekonstruiramo ta pra-jezik.

Z modro barvo so na zemljevidu označeni indoevropski jeziki. Razvili so se v Evropi in delu Azije in jih je okoli 400. Zaradi kolonizacije danes indoevropske jezike govorijo tudi v Severni in Južni Ameriki, Avstraliji in Afriki.

V Afriki obstajajo tri velike jezikovne družine. Z oranžno barvo je označena afroazijska družina, ki obsega okoli 200 jezikov. Nam najbolj poznani jeziki iz te družine so semitski jeziki (hebrejščina in arabščina). Z roza barvo je označena nilsko-saharska družina, ki prav tako obsega okoli 200 jezikov. Z zeleno barvo pa so prikazani niger-kongoški jeziki, ki jih je okoli 1500, kar je približno četrtina vseh svetovnih jezikov. Izmed teh sta nam najbrž najbolj poznana svahili in zulu.

Druga največja jezikovna družina, ki obsega približno 1300 jezikov je avstronezijska družina. Na zemljevidu je označena s temno rdečo barvo in obsega Madagaskar in otočja v jugovzhodni Aziji, razen Nove Gvineje. Jeziki na Novi Gvineji, označeni s temno vijolično barvo, tvorijo svojo skupino. Trans-novogvinejska družina obsega skoraj 500 jezikov.

V vzhodnem delu Azije so prevladujoči jeziki sino-tibetanske družine v svetlo vijolični barvi, ki prav tako obsega okoli 500 jezikov. Največji predstavnik te družine je kitajščina.

Največja jezikovna družina v Avstraliji je pama-njunganska družina z okoli 200 jeziki.

Na ameriški celini, še posebej v Južni Ameriki imamo večinoma majhne jezikovne družine in pa veliko osamelcev – jezikov brez znanih sorodnikov. Ti jeziki imajo malo govorcev, saj so jih izpodrinili angleščina, španščina in portugalščina.

Gabrijela

Follow