Zadnjič sem pisala o čisto prvih začetkih reševanja lingvističnih nalog. Danes pa nekaj besed o – po mojem mnenju – najpomembnejšem principu, ki ga morajo osvojiti mladi reševalci.

Vrstni red besed v nekem jeziku je poljuben. Mi pa stavka iz tega jezika ne prevedemo dobesedno besedo po besedo, ampak po pomenu in v vrstnem redu, ki je nam domač.

Kadar prevajamo samo eno besedo, seveda ni dileme:

• tiki = jabolko
• mara = rdeče

Kaj pa, kadar imamo dve besedi?

• tiki mara

Tukaj piše jabolko rdeče. Ampak v slovenščini ne govorimo tako. Kako bi povedali v slovenščini? Rdeče jabolko.

• tiki mara = rdeče jabolko

Kaj torej pomeni tiki?

Marsikateri reševalec bo rekel rdeče, ker je že pozabil, da tiki pomeni jabolko. Spomnite ga, da ne govorijo vsi enako kot v slovenščini in da enaka beseda vedno isto pomeni. Naj potem sam tiki mara prevede besedo po besedo v slovenščino in nato še to, kar dobi, spremeni v pravilno slovenščino.

Naj sedaj poskusi rešiti tale primer:

• pee = hruška

• pee lin = zelena hruška

Pomaga naj si s tem, da besedno zvezo pee lin spremeni v  hruška lin, nato pa upošteva prevod, in to spremeni v hruška zelena. Potem pa se pogovorite, zakaj v prevodu piše zelena hruška, ne pa hruška zelena.

Naredite nekaj zgornjih primerov, preden greste na naslednji primer:

•  cot ebe = bela kocka
• panna ebe = bela hiša

Učenec naj, preden karkoli prevaja, pogleda, na katerem mestu je ista beseda v tujem jeziku in kje je v slovenščini. Ko ugotovi, da je enkrat na prvem, enkrat pa na zadnjem mestu, naj slovenske stavke obrne tako, da bo v obeh jezikih enako:

• cot ebe = kocka bela
• panna ebe = hiša bela

Ko bo učenec to napisal, bo naloga zanj veliko bolj enostavna. Ko prevede, naj še poimenuje, katera beseda pride prva in katera druga – npr. najprej je predmet, potem pa barva.

Po nekaj takih vajah, se bo reševalec namesto na obračanje prevodov začel opirati na poimenovanje, kaj je prej in kaj potem in s tem bo počasi osvojil različne vrstne rede besed.

Uspešno učenje vam želim!

Gabrijela

Follow