Danes sem v Beogradu, kjer vadim branje cirilice in sporazumevanje v srbščini. Ker sem jedla nekaj odličnih stvari, sem se odločila, da združim oboje, jezik in hrano in naredim kratko in enostavno lingvistično nalogo iz srbščine, seveda v povezavi z jedmi.
Gabrijela
Ta teden sem odkrila online kviz http://greatlanguagegame.com/, kjer poslušate kratek posnetek in morate ugotoviti v katerem jeziku je. Na začetku dobite dve možnosi med katerima izbirate, potem pa vedno več, dlje kot pravilno odgovarjate. Na voljo imate tri življenja.
Posnetki so iz 78 jezikov in tudi slovenščina je med njimi. 🙂 Posnetek in možni odgovori so izbrani povsem naključno, dobite lahko dva sorodna ali pa dva povsem različna jezika. Če jezik poznate, seveda hitro ugotovite pravega. Če jezika ne prepoznate, se poskusite orientirati po tem kako zveni, čemu bi bil podoben in iz tega predvideti, v katerih državah ga govorijo.
Za vsakega izmed 78 jezikov je na strani tudi kratek opis, koliko govorcev ima, kje ga govorijo in v katero jezikovno skupino sodi. To vam lahko pomaga pri prepoznavanju. Če jezika ne poznate po imenu, poglejte, kje ga govorijo in pomislite na jezike v okoliških državah. Jeziki, ki se govorijo na istem delu sveta, so si ponavadi bolj podobni med seboj.
Večkrat kot boste slišali kak jezik ali pa različne jezike iz iste jezikovne skupine, bolj se boste naučili prepoznati, za kateri jezik gre. Prepoznali boste določene načine izgovorjave in postali pozorni na glasove, ki so značilni za nek jezik ali jezikovno skupino in ki jih drugi jeziki nimajo.
Moj najboljši dosežek do zdaj je 600 točk. Me lahko premagate? Napišite v komentar, kateri jeziki so vam delali največ težav.
Gabrijela
Prejšnji teden se je z zadnjim tekmovanjem zaključil izbor ekipe, ki nas bo letos zastopala na mednarodni lingvistični olimpijadi. Naloge na tekmovanju so bile težke, ampak z nekaj vaje, bi jih tudi vi rešili. Kako pa ta tekmovanja izgledajo?
Vse skupaj se je začelo v Rusiji, leta 1965. Rusi so bili potem dolga leta edini, ki so prirejali lingvistična tekmovanja za srednješolce, dokler se jim ni leta 1984 pridružila Bolgarija. Najboljši tekmovalci iz obeh držav so se od takrat naprej merili med seboj in to je postala podlaga za mednarodno tekmovanje, ki je prvič zaživelo leta 2003 pod imenom Mednarodna lingvistična olimpijada (International Linguistics Olympiad). Takrat je sodelovalo samo 6 držav, lani na enajsti olimpijadi pa že 26.
Slovenija je prvič s svojo ekipo sodelovala poleti leta 2008. Zagnana srednješolka je med brskanjem po spletu za logičnimi nalogami naletela na informacije o lingvistični olimpijadi. Tekmovanje je predstavila svojim mentorjem in jih prepričala, da so sestavili ekipo. Našla pa je sogovornike tudi pri organizatorjih tekmovanja iz logike in lingvistične naloge so se že jeseni istega leta pojavile na državnem tekmovanju iz logike. To tekmovanje je potem postalo podlaga za izbor srednješolcev, ki se uvrstijo mednarodnega tekmovanja.
Izbor slovenske ekipe poteka na naslednji način. Na šolskih in državnih tekmovanjih iz logike je poleg logičnih nalog še ena lingvistična. Glede na rezultate državnega tekmovanja iz logike in še posebej glede na rezultate, dosežene pri lingvistični nalogi se izbere 50 srednješolcev, ki so povabljeni na dodatne priprave. Tam izvejo nekaj splošnih stvari o jezikih, nekaj najbolj značilnih lastnosti, ki so skupne več jezikom (na primer tipi pisav, delitve črk in glasov). To znanje ni potrebno za reševanje nalog, saj so naloge zastavljene tako, da reševalec ne rabi predhodnega znanja, lahko pa z zavedanjem širine in raznolikosti ali podobnosti med jeziki pomaga k hitrejšemu reševanju. Zadnji korak je izbirni test, kjer se teh 50 dijakov pomeri v nalogah podobne težavnosti, kot jih čakajo na mednarodni ravni. Najboljši štirje se udeležijo lingvistične olimpijade.
Tekmovanje na lingvistični olimpijadi poteka v dveh delih, posamično in skupinsko. V posamičnem delu dobijo tekmovalci 5 nalog, na voljo imajo 6 ur, v katerem poskušajo naloge rešiti, rešitev pa morajo tudi dobro razložiti. Naloge so prevedene v materni jezik tekmovalcev. Za skupinski del pa dobi vsaka ekipa štirih tekmovalcev eno res težko nalogo, za katero imajo 3 ure časa. Naloga včasih sploh ni v celoti rešljiva, ali pa je zastavljena v tekmovalcem neznanem jeziku in neznani pisavi in brez prevoda v materni jezik. Skupinska naloga je res velik izziv in tekmovalci morajo ugotoviti čim več kar lahko.
Naši ekipi želim čimboljše rezultate na lingvistični olimpijadi, ki bo letos v Pekingu. Če se bo vse izšlo, jih bom spremljala tudi jaz kot članica mednarodne žirije.
Gabrijela
Dodala sem še eno lažjo fonetično nalogo – retoromanščina.
Večino fonetičnih nalog rešujemo tako, da najprej ugotovimo, kakšne spremembe v črkah se zgodijo, potem pa besede prepišemo v toliko stolpcev, kolikor je različnih sprememb. V vsakem stolpcu nato poiščemo vzrok za spremembo. Najbolj običajno je to katera izmed sosednjih črk, pred ali za črko, ki se spremeni. Če pri sosednjih črkah ne najdemo nobenega vzorca, potem gledamo širše. Poskusite na tak način rešiti nalogo iz retoromanščine.
Pri marsikateri fonetični nalogi lahko rešujemo le v eno smer, le iz enega jezika v drugega, ne pa tudi obratno. To se zgodi takrat, kadar se kaka črka v prvem jeziku napiše, v drugem pa ne. Iz prvega v drugi znamo zapisati, kadar ugotovimo pravilo, po katerem se črka izpusti. Nazaj pa ne, ker ne vemo, katero črko bi morali napisati. Poglejte si to na primeru kretske naloge.
Gabrijela
Med prevajalskimi nalogami najdemo tudi naloge, kjer so prevodi med seboj pomešani. To še dodatno oteži nalogo in tudi lotiti se jo moramo drugače kot običajno prevajalsko nalogo.
Pri taki nalogi si najprej ogledamo, koliko podobnih besed (ali delov besed) nastopa v nalogi. Potem poskusimo prešteti, kolikokrat se posamezna beseda pojavi v tujem jeziku in kolikokrat v slovenščini. Iz tega že mogoče lahko določimo pomen nekaterih besed.
Če to ni možno, potem poskusimo najti nekaj pomensko čimbolj podobnih besed. Pri tem si pomagamo s sopomenkami ali pa poskusimo opisati nek predmet z besedami za druge predmete (namesto da bi rekli “gozd”, rečemo “veliko dreves”). Pomislimo tudi na to, da v tujem jeziku morda z isto besedo poimenujejo predmete, ki so si podobni po videzu.
Preizkusite to na novi objavljeni nalogi – nahuatl.
Gabrijela
Follow