Morda je bila za kako skupino prejšnja naloga še pretežka in so listi z razlago ostali prazni. Tokrat objavljam malo lažjo nalogo – prirejena finščina, ki jo bo zagotovo rešilo več učencev ali dijakov. Tako bo vaja za pisanje pravil, ki sem jo objavila prejšnjič, imela boljši učinek.
V četrtek je šolsko tekmovanje iz logike. Uspešno reševanje in veliko zabave ob novih nalogah vam želim!
Gabrijela
Pri lingvističnih nalogah na tekmovanju običajno zahtevamo, da poleg reševanja primerov še zapišete pravila, ki ste jih ugotovili o danem jeziku.
Včasih postavimo konkretna vprašanja in želimo samo odgovore na ta vprašanja. Včasih pa želimo, da napišete vsa pravila, ki se jih da ugotoviti. Kako pa veste, da ste napisali vsa pravila?
Dobra vaja je, da en učenec ali dijak reši nalogo, napiše pravila in slovarček. Nato da samo pravila in slovarček (brez navodil in naloge) sošolcu. Sošolec pa poskusi prevesti dane stavke samo s pomočjo teh pravil in slovarčka. Če nalogo zna rešiti in ima vse potrebne podatke, potem ste napisali vsa pravila, ki se jih da ugotoviti o tem jeziku.
Preizkusite to vajo na današnji nalogi – poenostavljena adigejščina.
Gabrijela
Takole smo si po napornih delavnicah v Trenti še malo ogledali okoliške gore.
Navdušena sem bila nad radovednostjo in zainteresiranostjo udeležencev za lingvistiko. Učenci in dijaki, krasne mentorje imate in če najdete svojega učitelja na sliki, potem ste lahko 100%, da bo letošnji krožek za logiko super in da boste reševali tudi veliko lingvističnih nalog!
Ste vedeli, da so imeli Trentarji včasih svoj način štetja? Če mi uspe sestaviti nalogo iz tega, boste prvi, ki jo boste videli!
Z običajnimi tedenskimi objavami in nalogami nadaljujem prihodnji teden. Do takrat pa le kratek nasvet: ko rešujete lingvistične naloge, najprej poiščite dva stavka ali besedni zvezi, ki sta si čimbolj podobni in tam začnite reševati nalogo.
Gabrijela
ZOTKS je razpisal šolo logike za mentorje od 21. – 23. avgusta.
Vsebina delavnic in predavanj:
Več informacij dobite na spletni strani: šola logike.
Veselim se srečanja s tistimi, ki se boste šole udeležili.
Gabrijela
Skoraj smo pri koncu še enega šolskega leta in tudi tale spletna stran bo šla na poletne počitnice. 😉
Če boste logiko in lingvistiko čez poletje pogrešali, se lahko učenci in dijaki sredi avgusta udeležite poletne šole logike – za podrobnosti poglejte TUKAJ. Za mentorje pa konec avgusta pripravljamo seminar – objavim, ko bo znanih več podrobnosti.
Tudi letos se udeležujemo lingvistične olimpijade, 21. in 23. julija držite pesti za naše najboljše dijake!
Z rednimi objavami se vidimo spet septembra, v mislih imam že kup tematik, med drugim o posebnih jezikih s klikanjem ali žvižganjem, ki jih še danes govorijo, spet kaj novega o številksih sistemih, nekaj teorije za lažje reševanje in pa morda tudi kakšna objava o zanimivih programskih jezikih.
Gabrijela
V slovenščini besede sklanjamo in zato imamo za zaimke veliko različnih besed. Že v angleščini ni tako:
Hkrati pa imamo še dve različni obliki zaimkov – daljšo (naglasno) in krajšo (naslonsko). Krajše oblike si velikokrat sploh niso podobne med seboj, tudi če se nanašajo na isto osebo.
Ko rešujemo naloge, ki vsebujejo zaimke, moramo ti dve lastnosti slovenščine imeti v mislih. Namesto, da gledamo samo različen zapis besed, imejmo v mislih, za katero osebo velja nek zaimek. Zaimek za isto osebo je v tujem jeziku lahko včasih enak, tudi kadar je v slovenščini različen.
To lahko vadite na današnji nalogi iz jezika Jaki.
Gabrijela
Nazadnje sem govorila o vrstnem redu besed, zato je ravno nalašč današnja naloga iz tadžiščine. Pozorno jo preberite in uspešno rešite!
Gabrijela
Zadnjič sem pisala o čisto prvih začetkih reševanja lingvističnih nalog. Danes pa nekaj besed o – po mojem mnenju – najpomembnejšem principu, ki ga morajo osvojiti mladi reševalci.
Vrstni red besed v nekem jeziku je poljuben. Mi pa stavka iz tega jezika ne prevedemo dobesedno besedo po besedo, ampak po pomenu in v vrstnem redu, ki je nam domač.
Kadar prevajamo samo eno besedo, seveda ni dileme:
Kaj pa, kadar imamo dve besedi?
Tukaj piše jabolko rdeče. Ampak v slovenščini ne govorimo tako. Kako bi povedali v slovenščini? Rdeče jabolko.
Kaj torej pomeni tiki?
Marsikateri reševalec bo rekel rdeče, ker je že pozabil, da tiki pomeni jabolko. Spomnite ga, da ne govorijo vsi enako kot v slovenščini in da enaka beseda vedno isto pomeni. Naj potem sam tiki mara prevede besedo po besedo v slovenščino in nato še to, kar dobi, spremeni v pravilno slovenščino.
Naj sedaj poskusi rešiti tale primer:
Pomaga naj si s tem, da besedno zvezo pee lin spremeni v hruška lin, nato pa upošteva prevod, in to spremeni v hruška zelena. Potem pa se pogovorite, zakaj v prevodu piše zelena hruška, ne pa hruška zelena.
Naredite nekaj zgornjih primerov, preden greste na naslednji primer:
Učenec naj, preden karkoli prevaja, pogleda, na katerem mestu je ista beseda v tujem jeziku in kje je v slovenščini. Ko ugotovi, da je enkrat na prvem, enkrat pa na zadnjem mestu, naj slovenske stavke obrne tako, da bo v obeh jezikih enako:
Ko bo učenec to napisal, bo naloga zanj veliko bolj enostavna. Ko prevede, naj še poimenuje, katera beseda pride prva in katera druga – npr. najprej je predmet, potem pa barva.
Po nekaj takih vajah, se bo reševalec namesto na obračanje prevodov začel opirati na poimenovanje, kaj je prej in kaj potem in s tem bo počasi osvojil različne vrstne rede besed.
Uspešno učenje vam želim!
Gabrijela
Ko nekomu novemu razlagam, kaj so lingvistične naloge, začnem z zelo majhnim primerom:
Kaj pomeni beseda mara? Enostavno – rdeče.
Potem čisto malo razširim primer:
Kaj pomenijo besede lin, pee in tek? Z malo razmišljanja, predvsem pa zato, ker je vrstni red besed enak, se hitro ugotovi, da je lin = zelena, pee = hruška in tek = rumena.
Na koncu poskusim še s tremi besednimi zvezami:
Kaj pomenijo besede ebe, cot, panna in shea? Prevedi v ta jezik modra hiša!
Če vse zgornje gre, dam za končni test tak primer:
Kaj pomenijo besede turo, muzele, aki, che in leele? Prevedi v ta jezik črni medved! Prevedi v slovenščino turo che!
Enostavno, kaj ne? Ampak stvari se naenkrat zelo zakomplicirajo, če vrstni red ni enak kot v slovenščini. Takrat je razlago treba znova začeti od začetka in z zelo malo besedami. Primeri za to pa prihodnjič.
Gabrijela
Velik del lingvistike predstavlja računalniška lingvistika. Gre za računalniško obdelavo človeških jezikov in generiranje besedil s pomočjo tako zgrajenih orodij.
En največjih izzivov takega generiranja je ustvarjanje nevsakdanjih besedil – recimo vicev. Poleg tega, da so slovnično pravilni in imajo pomen, morajo biti še smešni. Kaj pa definira to, da je nek stavek smešen in kako to povedati računalniku? S tem se ukvarjam zadnjih nekaj tednov.
Stavke, kot je recimo
Vsi hujšajo, samo Helena Blagne Zaman.
ljudje stresemo iz rokava, napisati program, ki to dela sam od sebe, je pa precej bolj komplicirano.
Nove naloge bodo spet čez kak teden ali dva, do takrat pa uspešno tekmujte na ostalih šolskih in državnih tekmovanjih, ki se odvijajo ta mesec!
Gabrijela
Follow