Pri nalogah prevajalskega tipa, kjer imamo podane besedne zveze ali stavke, je pomembno, da vedno ugotovimo vrstni red besed v tistem jeziku. V stavkih je možnih 6 različnih vrstnih redov:

1. osebek – povedek – predmet:      Nina ima torbo.
2. osebek – predmet – povedek:      Nina torbo ima.
3. povedek – osebek – predmet:      Ima Nina torbo.
4. povedek – predmet – osebek:      Ima torbo Nina.
5. predmet – osebek – povedek:      Torbo Nina ima.
6. predmet – povedek – osebek:      Torbo ima Nina.

V slovenščini imajo vsi zgornji stavki enak pomen, ker pomen določamo s skloni. Temu rečemo prosti vrstni red, vendar pa je običajno en red osnoven oziroma nevtralen, ostali pa so stilsko zaznamovani.

V jezikih, ki pa sklonov nimajo, iz vrstnega reda vemo, katera beseda je osebek in katera predmet:

• Nina has bag. (Nina ima torbo.)
• Bag has Nina. (Torba ima Nino.)

Vrstni redi niso enako pogosti v jezikih. Približno 90% vseh jezikov ima 1. ali 2. vrstni red, okoli 10% jezikov ima 3. ali 4. vrstni red, zadnja dva pa le nekaj jezikov.

Stavčni vrstni red je zunanji vrstni red, potem imamo pa še notranji vrstni red, to je med samostalnikom in pridevnikom ali drugimi besedami, ki podrobneje opisujejo samostalnik. Tu imamo le dve možnosti in obe sta pogosti:

1. pridevnik – samostalnik:      rdeča torba
2. samostalnik – pridevnik:      torba rdeča

Pogost tip lingvističnih nalog so naloge s svojino, tudi tam je pomemben vrstni red, možnosti sta zopet dve:

1. lastnik – lastnina:      Janezova torba
2. lastnina – lastnik:      torba od Janeza

Poskusite določiti vrstni red besed v objavljenih prevajalskih nalogah, recimo v Dyirbal 2 ali pa v Stara grščina. Kakšni bi bili pri teh dveh nalogah slovenski prevodi, če bi jih zapisali v vrstnem redu tujega jezika?

Gabrijela

Follow