Prejšnjič sem pisala o dveh sestavinah jezika – pisavi (grafemih) in izgovorjavi (fonemih). Ker med grafemi in fonemi, če se izrazim po matematično, ne obstaja bijektivna preslikava, dobimo v jeziku posebne besede – enakopisnice (homografi) in enakoglasnice (homofoni).
Enakopisnice so besede, ki se enako napišejo ampak imajo različen pomen. Izgovorijo se lahko enako ali pa različno. V slovenščini imamo en znan primer za to:
Gori na gori gori. (Zgoraj na gori je ogenj.)
Vse tri besede “gori” so enakopisnice. Prvi dve se izgovorita enako (naglas je na o), tretja pa drugače (naglas je na i).
Še en primer iz angleščine:
He wanted to record a record. (Hotel je posneti (to record) ploščo (a record).)
Besedi “record” sta enakopisnici, ampak se različno izgovorita, prva ima naglas na o, druga pa na e.
Za angleščino je še posebej značilno, da se deli besed, ki se enako napišejo, izgovarjajo različno v različnih besedah (v oglatih oklepajih je poenostavljen zapis izgovorjave):
končnica -ough v besedah tough [taf] in though [dou]
Enakoglasnice so besede, ki se enako izgovorijo ampak imajo različen pomen. Lahko se napišejo enako ali pa različno. Prvi dve besedi “gori” iz stavka “Gori na gori gori.” sta enakoglasnici.
Seveda so bolj zanimive tiste besede, ki se izgovorijo enako in napišejo različno. Če tako besedo slišimo samo zase, ne moremo vedeti, kako naj jo napišemo. Ponavadi ugotovimo pravilni zapis iz okoliških besed.
V slovenščini so take besede tiste, ki se končajo na zveneči zapornik (b, d, g). Te črke na koncu besede izgovarjamo kot njihov nezveneči par ( b = p, d = t, g = k). Nekaj primerov:
rob – rop, trg – trk, rog – Rok
Lahko najdete še kak primer?
Jeziki, ki pišejo zelo podobno, kot izgovarjajo, imajo malo enakoglasnic. V slovenščini jih ni tako veliko. Za primerjavo vzemimo angleščino, kjer jih je veliko več. Do tega je najverjetneje prišlo, ker je angleščina skozi zgodobino veliko besed prevzela iz drugih jezikov, pri tem ohranila originalno pisavo, izgovorjava pa se je spremenila. Samo nekaj primerov iz angleščine:
knight – night, I – eye, two – too
Veliko enakoglasnic ima tudi japonščina zaradi sposojenk iz kitajščine. Kitajščina ima ogromno besed, ki se enako izgovorijo, razlika je le v tonu izgovora. Ko so te besede prevzeli v japonščini, so se toni izgubili in dobili so popolnoma enako zveneče besede s povsem različnimi pomeni.
Zaradi enakozvočnic imamo različne besedne igre. Zelo zabavno je lahko, če damo prave besede skupaj v besedno zvezo ali stavek in ko preberemo, dobimo različen pomen glede na to, kje bi delili besede. V angleščini sem našla ogromno primerov, pa naj dam le enega za okus:
i scream … ice cream
Če se boste spomnili kakega v slovenščini, ga napišite v komentar ali pa pošljite na email info@nulllingvistika.si. Ko se jih bo nekaj nabralo, bom naredila nadaljevanje na to temo. 🙂
Gabrijela
Follow