Dodala sem še eno lažjo fonetično nalogo – retoromanščina.
Večino fonetičnih nalog rešujemo tako, da najprej ugotovimo, kakšne spremembe v črkah se zgodijo, potem pa besede prepišemo v toliko stolpcev, kolikor je različnih sprememb. V vsakem stolpcu nato poiščemo vzrok za spremembo. Najbolj običajno je to katera izmed sosednjih črk, pred ali za črko, ki se spremeni. Če pri sosednjih črkah ne najdemo nobenega vzorca, potem gledamo širše. Poskusite na tak način rešiti nalogo iz retoromanščine.
Pri marsikateri fonetični nalogi lahko rešujemo le v eno smer, le iz enega jezika v drugega, ne pa tudi obratno. To se zgodi takrat, kadar se kaka črka v prvem jeziku napiše, v drugem pa ne. Iz prvega v drugi znamo zapisati, kadar ugotovimo pravilo, po katerem se črka izpusti. Nazaj pa ne, ker ne vemo, katero črko bi morali napisati. Poglejte si to na primeru kretske naloge.
Gabrijela