Zadnjič sem pisala o čisto prvih začetkih reševanja lingvističnih nalog. Danes pa nekaj besed o – po mojem mnenju – najpomembnejšem principu, ki ga morajo osvojiti mladi reševalci.
Vrstni red besed v nekem jeziku je poljuben. Mi pa stavka iz tega jezika ne prevedemo dobesedno besedo po besedo, ampak po pomenu in v vrstnem redu, ki je nam domač.
Kadar prevajamo samo eno besedo, seveda ni dileme:
- tiki = jabolko
- mara = rdeče
Kaj pa, kadar imamo dve besedi?
- tiki mara
Tukaj piše jabolko rdeče. Ampak v slovenščini ne govorimo tako. Kako bi povedali v slovenščini? Rdeče jabolko.
- tiki mara = rdeče jabolko
Kaj torej pomeni tiki?
Marsikateri reševalec bo rekel rdeče, ker je že pozabil, da tiki pomeni jabolko. Spomnite ga, da ne govorijo vsi enako kot v slovenščini in da enaka beseda vedno isto pomeni. Naj potem sam tiki mara prevede besedo po besedo v slovenščino in nato še to, kar dobi, spremeni v pravilno slovenščino.
Naj sedaj poskusi rešiti tale primer:
- pee = hruška
- pee lin = zelena hruška
Pomaga naj si s tem, da besedno zvezo pee lin spremeni v hruška lin, nato pa upošteva prevod, in to spremeni v hruška zelena. Potem pa se pogovorite, zakaj v prevodu piše zelena hruška, ne pa hruška zelena.
Naredite nekaj zgornjih primerov, preden greste na naslednji primer:
- cot ebe = bela kocka
- panna ebe = bela hiša
Učenec naj, preden karkoli prevaja, pogleda, na katerem mestu je ista beseda v tujem jeziku in kje je v slovenščini. Ko ugotovi, da je enkrat na prvem, enkrat pa na zadnjem mestu, naj slovenske stavke obrne tako, da bo v obeh jezikih enako:
- cot ebe = kocka bela
- panna ebe = hiša bela
Ko bo učenec to napisal, bo naloga zanj veliko bolj enostavna. Ko prevede, naj še poimenuje, katera beseda pride prva in katera druga – npr. najprej je predmet, potem pa barva.
Po nekaj takih vajah, se bo reševalec namesto na obračanje prevodov začel opirati na poimenovanje, kaj je prej in kaj potem in s tem bo počasi osvojil različne vrstne rede besed.
Uspešno učenje vam želim!
Gabrijela
Follow