Danes smo spremenili uro na poletni čas, zato je pravi trenutek za eno nalogo z urami.
Koliko je ura po svetu povemo na zelo različne načine. Ne strinjamo se niti okoli tega, kdaj se začne nov dan. Pri nas se ob polnoči, ponekod se ob sončnem vzhodu – to je značilno predvsem za kraje ob ekvatorju, kjer sonce čez celo leto vzhaja ob istem času.
Včasih tudi v sorodnih jezikih koliko je ura povemo na precej drugačen način, kot boste videli v tejle nalogi iz češčine.
Gabrijela
Prejšnji teden sem na Gimnaziji Vič za uvod v mesec matematike predavala o številskih sistemih v drugih jezikih. Luštno se je bilo vrniti na mojo gimnazijo kot predavateljica. 🙂
Ena izmed najbolj zanimivih informacij za dijake je bila, da še danes obstajajo plemena, ki sploh ne štejejo, nimajo denarja in ne trgujejo. Prav tako je bilo zanimivo debatirati o tem, kako je na razvoj evropske matematike vplivala uporaba arabskih namesto rimskih številk.
Večina številskih sistemov na svetu je desetiških (ker imamo 10 prstov na rokah), kar nekaj jih je dvajsetiških (če dodamo še prste na nogah, jih dobimo 20) ali pa samo petiških (5 prstov na eni roki).
Potem sta precej logična še osmiški (med prsti je 8 presledkov) in dvanajstiški (12 členkov na prstih brez palca). Dvanajstiški je še posebej prijazen za trgovanje, saj ima število 12 veliko deliteljev (2, 3, 4, 6) za razliko od števila 10 ( le 2 in 5).
Do sedaj najbolj nenavaden, ki ga poznam, pa je sedemindvajsetiški sistem. Takole izgleda:
Imena za številke pomenijo dele telesa: 1 = palec, 8 je komolec, 10 je rama, 18 je rama na drugi strani in tako naprej.
Gabrijela
Hvala vsem, ki ste v tem času obiskovali spletno stran, prebirali o jezikih, reševali naloge in jih delili med učence, dijake, sodelavce in prijatelje.
Napišite mi, kaj vam je bilo do sedaj najbolj všeč. 🙂
Gabrijela
Prejšnji teden sem najavila teorijo, ampak se mi zdi, da raje rešujete naloge, 🙂 zato objavljam še originalno (prevedeno) nalogo iz irskih številk iz enega izmed tujih starih tekmovanj.
Gabrijela
Dva tedna že pišem o številkah, zato je čas za številsko nalogo – številke v irščini. Prihodnjič pa spet nekaj teorije.
Gabrijela
Danes so nam števila in matematika nekaj samoumevnega. Vendar pa so se števila v jeziku razvila dokaj pozno. Dokler so bili ljudje lovci, potrebe po štetju ni bilo, saj so se običajno zadovoljili z enim ulovom. Taka plemena običajno poznajo le besedo za število 1.
Števila so postala pomembna, ko se je začelo trgovanje. Takrat je nastala potreba po tem, da so ljudje vedeli koliko stvari imajo, koliko stvari bodo dali in koliko stvari bodo dobili v zameno. Več kot je bilo trgovanja, večja števila so ljudje potrebovali.
Veliko ljudstev še danes pozna v svojem jeziku le nekaj števil (običajno do 5), oziroma nekaj splošnih izrazov za opis količine (malo, veliko). Te količine velikokrat izražajo z besedami, ki predstavljajo to količino (npr. par, pest,…).
V stiku s kolonisti so taka izolirana plemena večinoma prevzela tuj številski sistem. Desetiški je danes najpogostejši na svetu. Nekatera, vendar maloštevilčna ljudstva pa so po zgledu tujega sistema razvila svoj način štetja.
Več o različnih številskih sistemih in načinih štetja na prste pa v prihodnjih objavah.
Gabrijela
Števila si lahko predstavljamo zapisana z besedami na dva različna načina. Vzemimo recimo število 64. En način je, da samo po vrsti zapišemo števke, iz katerih je število sestavljeno:
Drugi pa je seveda ta, da število napišemo z besedami, ki opišejo, kakšno količino število predstavlja:
Ta drugi način se od jezika do jezika razlikuje. Veliko jih je podobnih slovenščini:
Nekateri se razlikujejo samo po vrstnem redu:
Obstajajo pa tudi jeziki, ki ne štejejo po 10, ampak v kakem drugem številskem sistemu, npr.:
Gabrijela
V slovenščini smo navajeni končnic na besedah. Povedo nam različne stvari, recimo spol, število, čas… Beseda dobi eno končnico glede na kombinacijo teh stvari.
Obstaja pa še drug način dodajanja končnic na besede. Preden greste prebrati ta namig, poskusite sami ugotoviti, kako se to dela v turščini, iz katere je današnja naloga.
Gabrijela
Večina jezikov deli samostalnike v nekaj skupin. Delitev je lahko po pomenu ali pa po obliki zapisa besede. Različni jeziki delijo samostalnike glede na različne lastnosti. Kategorizacija je delno odvisna od kulture in od okolja, v katerem živijo govorci jezika.
!["Gatos" by [1] - , in turn created from . Licensed under CC BY 3.0 via Wikimedia Commons.](http://lingvistika.si/wp-content/uploads/2015/01/Gatos.png)
Pogosti delitvi, poleg te po spolu, sta še:
obstaja pa še veliko drugih različnih delitev. Kategoriji sta lahko le dve, lahko pa jih je veliko več.
To, da so samostalniki v različnih kategorijah, se običajno pozna tako, da imajo npr. različne končnice ali pa da se besede poleg samostalnika zapišejo drugače, glede na skupino, v katero samostalnik sodi.
Katere kategorije samostalnikov imajo v jezikih vai, dyirbal in svahili?
Gabrijela
Follow
