Category Archives: Novice

Srečno 2015!

Na svetu se danes govori okoli 6000 jezikov, v spodni tabeli pa vam želim srečno novo leto v približno 200-tih.

 

ABKHAZ aşyks chyts udysnyh jaloyt
AFRIKAANS gelukkige nuwejaar
AKPOSSO ilufio ètussé
ALBANIAN gëzuar vitin e ri
ALEUT slum tagadagan qaĝataa
ALSATIAN e glëckliches nëies
AMHARIC መልካም አዲስ አመት (Melkam Addis Amet)
ARABIC عام سعيد (aam saiid)
ARMENIAN shnorhavor nor tari
ATIKAMEKW amokitanone
AVAR Барка цIияб сон (Barka ts’ijab son)
AZERI yeni iliniz mübarək
BAMBARA aw ni san’kura
BASAA mbuee
BASQUE urte berri on
BELARUSIAN З новым годам (Z novym hodam)
BENGALI শুভ নববর্ষ (shuvo noboborsho)
BERBER asgwas amegas
BETI mbembe mbu
BHOJPURI nauka sal mubarak hoe
BOBO bonne année
BOSNIAN sretna nova godina
BRETON bloavezh mat
BULGARIAN честита нова година (čestita nova godina)
BURMESE hnit thit ku mingalar pa
CANTONESE sun lin fi lok
CATALAN bon any nou
CEBUANO malipayong bag-ong tuig
CHEROKEE ᎠᎵᎮᎵᏍᏗ ᎢᏤ ᎤᏕᏘᏴᎠᏌᏗᏒ (alihelisdi itse udetiyv’asadisv)
CHINESE (MANDARIN) 新年快乐 (xin nian kuai le)
CORNISH bledhen nowedh da
CORSICAN pace è salute
CROATIAN sretna nova godina
CZECH šťastný nový rok
DANISH godt nytår
DARI sale naw tabrik
DUALA mbu mwa bwam
DUTCH gelukkig nieuwjaar
ENGLISH happy new year
ESPERANTO feliĉan novan jaron
ESTONIAN head uut aastat
EWE eƒé bé dzogbenyui nami
EWONDO mbembe mbu
FANG bamba mbou
FAROESE gott nýggjár
FILIPINO manigong bagong taon
FINNISH onnellista uutta vuotta
FLEMISH gelukkig nieuwjaar
FON kudo xwe yoyo
FRENCH bonne année
FRISIAN lokkich neijier
FRIULAN bon an
FULA dioul mo wouri
GALICIAN feliz ano novo
GEORGIAN გილოცავთ ახალ წელს (gilocavt akhal tsels)
GERMAN Frohes neues Jahr
GREEK Καλή Χρονιά (kali chronia)
GUJARATI sal mubarak
GUARANÍ rogüerohory año nuévo-re
HAITIAN CREOLE bònn ané
HAOUSSA barka da sabuwar shekara
HAWAIIAN hauoli makahiki hou
HEBREW שנה טובה (shana tova)
HERERO ombura ombe ombua
HINDI nav varsh ki subhkamna
HMONG nyob zoo xyoo tshiab
HUNGARIAN boldog új évet
ICELANDIC gleðilegt nýtt ár
IGBO obi anuri nke afor ohuru
INDONESIAN selamat tahun baru
INUKTITUT ᐅᑭᐅᒥ ᓄᑖᒥ ᖁᕕᐊᓱᒋᑦ (ukiumi nutaami quviasugit)
IRISH GAELIC ath bhliain faoi mhaise
ITALIAN felice anno nuovo
JAVANESE sugeng warsa enggal
JAPANESE あけまして おめでとう ございます (akemashite omedetô gozaimasu)
KABYLIAN aseggas ameggaz
KANNADA ಹೊಸ ವರ್ಷದ ಹಾರ್ಧಿಕ ಶುಭಾಶಯಗಳು (hosa varshada hardika shubhashayagalu)
KASHMIRI nav reh mubarakh
KAZAKH zhana zhiliniz kutti bolsin
KHMER sur sdei chhnam thmei
KIEMBU ngethi cya mwaka mweru
KINYARWANDA umwaka mwiza
KIRUNDI umwaka mwiza
KYRGYZ ЖАӉЫ ЖЫЛЫӉЫЗДАР МЕНЕН (zhany zhylynyzdar menen)
KOREAN 새해 복 많이 받으세요 (seh heh bok mani bat uh seyo)
KURDE sala we ya nû pîroz be
KWANGALI mvhura zompe zongwa
LAO sabai di pi mai
LATIN felix sit annus novus
LATVIAN laimīgu Jauno gadu
LIGURIAN bón ànno nêuvo
LINGALA bonana
LITHUANIAN laimingų Naujųjų Metų
LOW SAXON gelükkig nyjaar
LUGANDA omwaka omulungi
LUXEMBOURGEOIS e gudd neit Joër
MACEDONIAN Среќна Нова Година (srekna nova godina)
MALAGASY arahaba tratry ny taona
MALAY selamat tahun baru
MALAYALAM nava varsha ashamshagal
MALTESE is-sena t-tajba
MANGAREVAN kia porotu te ano ou
MAORI kia hari te tau hou
MARATHI navin varshaachya hardik shubbheccha
MARQUISIAN kaoha nui tenei ehua hou
MOHAWK ose:rase
MONGOLIAN Шинэ жилийн баярын мэнд хvргэе (shine jiliin bayariin mend hurgeye)
MORÉ wênd na kô-d yuum-songo
NDEBELE umyaka omucha omuhle
NEPALI naya barsha ko subhakamana
NGOMBALE ngeu’ shwi pong mbeo paghe
NORMAN boune anna
NORWEGIAN godt nyttår
OCCITAN bon annada
ORIYA subha nababarsa
OURDOU naya sar Mubarak
PALAUAN ungil beches er rak
PAPIAMENTU bon anja
PASHTO nawe kaalmo mobarak sha
PENNSYLVANIA DUTCH Gelukkig Nieu jaar
PERSIAN سال نو مبارک (sâle no mobârak)
POLISH szczęśliwego nowego roku
PORTUGUESE feliz ano novo
PUNJABI ਨਵੇਂ ਸਾਲ ਦੀਆਂ ਵਧਾਈਆਂ (nave saal deeyan vadhaiyaan)
ROMANCHE bun di bun onn
ROMANI baxtalo nevo bersh
ROMANIAN un an nou fericit
RUSSIAN С Новым Годом (S novim godom)
SAMOAN ia manuia le tausaga fou
SAMI (INARI) luholâš uđđâ ive
SAMI (LULE) buorre ådå jagev
SAMI (NORTHERN) lihkolaš ođđa jagi
SAMI (SKOLT) leklvaz ođđ eeˊjj
SAMI (SOUTHERN) buerie orre jaepie
SANGO nzoni fini ngou
SARDINIAN bonu annu nou
SCOTTISH GAELIC bliadhna mhath ur
SERBIAN Срећна Нова година (Srećna Nova godina)
SHIMAORE mwaha mwema
SHONA goredzva rakanaka
SINDHI nain saal joon wadhayoon
SINHALESE ශුභ අළුත් අවුරුද්දක් වේවා (shubha aluth awuruddak weiwa)
SIOUX LAKOTA omaka t’etcha kin washte kte ni
SLOVAK šťastný nový rok
SLOVENIAN srečno novo leto
SOBOTA dobir leto
SOMALI sanad wanagsan
SPANISH feliz año nuevo
SRANAN wan bun nyun yari
SWAHILI mwaka mzuri
SWEDISH gott nytt år
SWISS-GERMAN es guets Nöis
TAGALOG manigong bagong taon
TAHITIAN ia orana i te matahiti api
TAJIK соли нав муборак (soli nav muborak)
TAMAZIGHT assugas amegaz
TAMIL இனிய புத்தாண்டு நல்வாழ்த்துக்கள் (iniya puthandu nal Vazhthukkal)
TATAR yaña yıl belän
TELUGU నూతన సంవత్శర శుభాకాంక్షలు (nuthana samvathsara subhakankshalu)
THAI สวัสดีปีใหม่ (sawatdii pimaï)
TIBETAN tashi delek
TIGRE sanat farah wa khare
TSHILUBA tshidimu tshilenga
TSWANA itumelele ngwaga o mosha
TULU posa varshada shubashaya
TURKISH yeni yılınız kutlu olsun
TWENTS gluk in’n tuk
UDMURT Vyľ Aren
UKRAINIAN Щасливого Нового Року (Ščaslyvoho novoho roku)
URDU naya sal mubarak
UZBEK yangi yilingiz qutlug’ bo’lsin
VIETNAMESE Chúc Mừng Nǎm Mới
WALOON ene boune anéye
WALOON (“betchfessîs” spelling) bone annéye
WELSH blwyddyn newydd dda
WEST INDIAN CREOLE bon lanné
WOLOF dewenati
XHOSA nyak’omtsha
YIDDISH אַ גוט יאָר (a gut jor)
YORUBA eku odun
ZERMA barka’n da djiri tagio

Podatki zbrani s strani freelang.net in omniglot.com

 

Naj leto 2015 prinese veliko zanimivih lingvističnih nalog.

Gabrijela

Novo leto v Maliju

Po nepravilnih besedah (iz katerih žal ne more biti nalog) je tu spet nova naloga – bambara.

Vir: http://thegdp.wordpress.com/rop-2/mali/

Bambarščino govorijo domorodci v Maliju. Mali bo novo leto pričakal 1 uro za nami in ker je naloga številska, ugotovite, kako bodo v bambarščini napisali novo leto 2015.

Gabrijela

Nepravilne besede 2

Prejšnji teden sem opisala, katere besede se v jeziku običajno obnašajo “nepravilno”, danes pa nekaj o tem, zakaj so ravno te besede izjema pravilom.

Ena od razlag pravi, da ljudje besede s podobnim pomenom povezujemo v pare ali v skupine. Tako pravzaprav delujejo slovnična pravila. Iz ene besede z dodajanjem končnic ali predpon dobimo nove besede, ki pa imajo medsebojno pomensko povezavo. Recimo: pisati – pišem – bom pisal – je pisala  – pisalo – napis – podpis …

Katera poimenovanja razumemo sorodna pa se s časom spreminja in je odvisno tudi od okolja v katerem živimo.

Recimo besedi ena in prvi, ki ju danes smatramo kot sorodni besedi, včasih nista bili. Beseda “ena” je označevala količino, beseda “prvi” pa je označevala “najpomembnejše, najboljše”. Šele kasneje smo ta dva pojma, količino in pomembnost, v mislih povezali med seboj in nastali so pari ena-prvi, dva-drugi, tri-tretji… in s tem tudi pravilo, kako iz glavnih števnikov naredimo vrstilne.

Podoben razmislek lahko naredimo za zaimka “jaz” in “mi”. “Mi” je množina od “jaz”, a besedi nista med seboj povezani s pravilom. Naši predniki so videli, da nikoli ne more biti več kot en “jaz”, zato so ločili pomen “jaz” od “mi”. Nek predmet pa lahko imamo enega ali pa več in zato sta ta dva pojma le variacija iste besede, npr. radirka-radirke.

Poskusite sami najti razlago za še kak tak par “nepravilnih” besed.

Gabrijela

Nepravilne besede 1

Nepravilni glagoli, strah in trepet pri učenju vsakega novega jezika. Še dobro, da jih v slovenščini nimamo. 😉 Pa jih res ni, ali jih samo ne vidimo?

Ste kdaj opazili, da so nepravilni glagoli v vseh jezikih približno iste besede? Biti, jesti, iti, videti, govoriti, imeti…

Podobno lahko opazimo za samostalnike. Večino parov ženska-moški lahko izpeljemo eno iz druge (prijatelj-prijateljica, učitelj-učiteljica,…), za besedi moški in ženska pa sta v večini jezikov povsem nepovezani besedi.

Enako velja tudi za nekatere pridevnike. Večino pridevnikov stopnjujemo na enak način: lep-lepši, nekateri pa so povsem ločene besede, npr.: dober – boljši.

In tudi pri števnikih se v večini jezikov pokaže, da so višji števniki izpeljani iz števil: deset-deseti, skoraj povsod pa imamo za ena – prvi in dva-drugi različni besedi.

Kaj je skupnega vsem tem besedam? To so besede, ki jih najpogosteje uporabljamo v jeziku. In zakaj si življenja ne poenostavimo in jih podredimo pravilom? Razlog  najbrž leži prav v pogostosti. Te besede slišimo tako pogosto, da se jih zlahka naučimo že kot otroci in jih v svojem jeziku sploh ne vidimo kot nepravilne besede.

Zakaj  so te besede nepravilne, medtem ko večina sledi pravilom, pa boste lahko prebrali naslednji teden.

Gabrijela

Španščina

Če vemo, koliko prebivalcev ima Kitajska, ni presenetljivo, da je kitajščina po številu govorcev najbolj razširjen materni jezik na svetu. Je pa morda presenečenje, da je drugi jezik na tem seznamu španščina in ne angleščina.

spanish
Vir: http://en.wikipedia.org/wiki/Spanish_language

Španščina se je razvila iz vsakdanje/pogovorne latinščine pod vplivom arabščine in nativnih jezikov na območju današnje Španije. S kolonizacijo se je razširila v Mehiko,večino srednje Amerike in ves zahodni del južne Amerike. Vse skupaj to pomeni okoli pol milijarde govorcev.

Na zemljevidu so z rdečo označene države, kjer je španščina edini uradni jezik, z modro pa države, ki imajo še druge uradne jezike. Med španščino v vseh teh 20 državah so nekatere razlike, lahko bi rekli, da gre za narečja španščine.

Španska abeceda je enaka angleški, z dodano črko Ñ, ki jo beremo kot nj. Črki K in W se uporabljata samo v tujkah.

Gabrijela

Navdih

Kadar sestavljamo nalogo iz nekega jezika, mora biti vse v nalogi pravilno po tem jeziku. Včasih pa jezika ne poznamo dovolj dobro, da bi to lahko naredili, vseeno pa bi radi v nalogi uporabili kakšno pravilo, ki se nam zdi zanimivo. Takrat se poslužimo “izmišljenega jezika”. Iz jezika, ki nam je bil navdih, vzamemo tista pravila, ki jih želimo pokazati reševalcu, besede pa si izmislimo.

Tako je nastala danes objavljena naloga iz izmišljenega jezika. Navdih za nalogo je bila nizozemščina. V nizozemščini eno stvar izražajo na dva načina, v slovenščini pa le na en način. Ko boste razvozlali nalogo, boste ugotovili, kaj je to.

Je šlo? Kaj ste ugotovili?

Gabrijela

Večjezično

Letošnje tekmovanje iz logike in lingvistike je končano (rezultati), zato dajmo za en teden vsi skupaj možgane na pašo in uživajmo! 🙂

Ena mojih najljubših pesmi zadnje pol leta je večjezična verzija pesmi Let it go iz risanke Frozen (Ledeno kraljestvo). V tej verziji lahko slišite miks 25 jezikov, predvsem iz Evrope in vzhodne Azije.

Vir: Disney

Risanka je bila sinhronizirana v 41 jezikov, tukaj manjkajo arabsko, albansko, češko, estonsko, finsko, grško, hebrejsko, hindi, hrvaško, islandsko, latvijsko, litvansko, romunsko, slovaško, turško in seveda slovensko. Vse te lahko najdete posebej na youtubu. 🙂 Seveda pa najdete celotne pesmi tudi v ostalih jezikih iz miksa in še cel kup neuradnih priredb (tudi v latinščini).

Poslušajte še slovaško verzijo, boste videli, kako veliko razumete. 🙂

Katera je pa vaša najljubša?

Gabrijela