All posts by gabrijela

Pisave

En izmed tipov lingvističnih nalog so tudi naloge iz pisave. Take naloge še nisem objavila (upam, da bom lahko eno naslednji teden), ste pa drugo pisavo že lahko videli v nalogi iz ruščine.

Na svetu obstaja orgomno različnih pisav, v grobem jih delimo na tri skupine:

  • slikovne pisave
  • zlogovne pisave
  • abecedne pisave

 

V slikovni pisavi en znak predstavlja eno besedo. Takih pisav je danes še zelo malo v uporabi, primer take pisave je kitajska pisava. Nekaj kitajskih znakov:

 日

 饭

 宅

 sonce  riž  hiša

 

V zlogovni pisavi en znak predstavlja en zlog. Prava zlogovna pisava je taka, kjer si znaki za podobne zloge med seboj niso podobni. Recimo zloga “ma” in “mi” bosta imela povsem različna znaka, čeprav imata skupen soglasnik. Tudi pravih zlogovnih pisav je malo, en od primerov sta japonski pisavi katakana in hiragana (japonci pišejo v več različnih pisavah). Nekaj zlogov iz katakane:

 マ

 ミ

 リ

 ma  mi  ri

 

Abecednih pisav je več vrst, glede na to za katere črke imamo znake. Nekatere pisave zapisujejo samo soglasnike. Nekatere (tudi naša) imajo različne znake za soglasnike in samoglasnike. Pri nekaterih pisavah pa en znak predstavlja kombinacijo soglasnika in samoglasnika. Taka pisava je podobna zlogovni pisavi, samo da so si v tem primeru znaki z istim soglasnikom med seboj podobni. Primer te zadnje pisave je brahmi pisava, ki se uporablja v Indiji:

brahmi pisava

 

Poleg različnega pomena znakov se pisave razlikujejo še po tem, v katero smer pišemo z njimi: od leve proti desni, od desne proti levi ali pa navpično navzdol.

Ko rešujemo naloge s pisavami, poskusimo najprej ugotoviti smer pisanja in tip pisave, potem pa začnemo z razvozlavanjem posameznih znakov.

Gabrijela

Naloga iz ferščine

Naloga iz ferščine je bila na lingvistični olimpijadi tisto leto, ko sem bila prvič v komisiji. Takrat sem dobila idejo, da bi naloge z olimpijade poenostavila, tako da jih lahko reši čimveč ljudi, hkrati pa še vedno vsebujejo glavno jezikovno značilnost, zaradi katere je bila naloga sestavljena.

Ena izmed prvih nalog iz olimpijad, ki sem jih poenostavila, je danes objavljena moja verzija naloge iz ferščine. Če boste pogledali original, boste videli, da sem vzela le del besed, tudi zapis sem poenostavila, predvsem pa ima naloga malo manj pravil in je zato lažje rešljiva. Vseeno vam bo izziv tudi moja verzija, ker je treba dobiti kar nekaj idej, da se vse besede izidejo.

Gabrijela

Nova naloga

Nalogo, ki jo objavljam ta teden, sem prevedla že pred časom in žal se ne spomnim več, na katerem tekmovanju sem jo našla in kdo je avtor. Če najdem original, bom pripisala še avtorja.

Naloga je srednje težka, treba je ugotoviti nekaj pravil, sodi pa med prevajalske naloge. Prijetno reševanje želim, naloga je tule – stara grščina.

Gabrijela

Jezikovne družine

Dva tedna nazaj sem objavila link na kviz ugani jezik, kjer omenjam jezikovne skupine, nič pa še nisem povedala o tem, katere so te skupine oziroma družine jezikov.

Jezikovna družina je skupina jezikov, ki izhajajo iz skupnega prednika. V pra-jeziku so se zaradi vpliva drugih jezikov, geografskih razdalj, selitev in drugih dejavnikov pojavila narečja, ki so se s časom oblikovala v samostojne jezike. S primerjanjem jezikov lahko določimo, kateri današnji jeziki so se razvili iz skupnega prednika in delno lahko tudi rekonstruiramo ta pra-jezik.

 

jezikovne_druzine
Zemljevid je z wikipedije: http://en.wikipedia.org/wiki/File:Primary_Human_Language_Families_Map.png

Z modro barvo so na zemljevidu označeni indoevropski jeziki. Razvili so se v Evropi in delu Azije in jih je okoli 400. Zaradi kolonizacije danes indoevropske jezike govorijo tudi v Severni in Južni Ameriki, Avstraliji in Afriki.

V Afriki obstajajo tri velike jezikovne družine. Z oranžno barvo je označena afroazijska družina, ki obsega okoli 200 jezikov. Nam najbolj poznani jeziki iz te družine so semitski jeziki (hebrejščina in arabščina). Z roza barvo je označena nilsko-saharska družina, ki prav tako obsega okoli 200 jezikov. Z zeleno barvo pa so prikazani niger-kongoški jeziki, ki jih je okoli 1500, kar je približno četrtina vseh svetovnih jezikov. Izmed teh sta nam najbrž najbolj poznana svahili in zulu.

Druga največja jezikovna družina, ki obsega približno 1300 jezikov je avstronezijska družina. Na zemljevidu je označena s temno rdečo barvo in obsega Madagaskar in otočja v jugovzhodni Aziji, razen Nove Gvineje. Jeziki na Novi Gvineji, označeni s temno vijolično barvo, tvorijo svojo skupino. Trans-novogvinejska družina obsega skoraj 500 jezikov.

V vzhodnem delu Azije so prevladujoči jeziki sino-tibetanske družine v svetlo vijolični barvi, ki prav tako obsega okoli 500 jezikov. Največji predstavnik te družine je kitajščina.

Največja jezikovna družina v Avstraliji je pama-njunganska družina z okoli 200 jeziki.

Na ameriški celini, še posebej v Južni Ameriki imamo večinoma majhne jezikovne družine in pa veliko osamelcev – jezikov brez znanih sorodnikov. Ti jeziki imajo malo govorcev, saj so jih izpodrinili angleščina, španščina in portugalščina.

Gabrijela

Ugani jezik

Ta teden sem odkrila online kviz http://greatlanguagegame.com/, kjer poslušate kratek posnetek in morate ugotoviti v katerem jeziku je. Na začetku dobite dve možnosi med katerima izbirate, potem pa vedno več, dlje kot pravilno odgovarjate. Na voljo imate tri življenja.

Posnetki so iz 78 jezikov in tudi slovenščina je med njimi. 🙂 Posnetek in možni odgovori so izbrani povsem naključno, dobite lahko dva sorodna ali pa dva povsem različna jezika. Če jezik poznate, seveda hitro ugotovite pravega. Če jezika ne prepoznate, se poskusite orientirati po tem kako zveni, čemu bi bil podoben in iz tega predvideti, v katerih državah ga govorijo.

Za vsakega izmed 78 jezikov je na strani tudi kratek opis, koliko govorcev ima, kje ga govorijo in v katero jezikovno skupino sodi. To vam lahko pomaga pri prepoznavanju. Če jezika ne poznate po imenu, poglejte, kje ga govorijo in pomislite na jezike v okoliških državah. Jeziki, ki se govorijo na istem delu sveta, so si ponavadi bolj podobni med seboj.

Večkrat kot boste slišali kak jezik ali pa različne jezike iz iste jezikovne skupine, bolj se boste naučili prepoznati, za kateri jezik gre. Prepoznali boste določene načine izgovorjave in postali pozorni na glasove, ki so značilni za nek jezik ali jezikovno skupino in ki jih drugi jeziki nimajo.

Moj najboljši dosežek do zdaj je 600 točk. Me lahko premagate? Napišite v komentar, kateri jeziki so vam delali največ težav.

Gabrijela

Lingvistična tekmovanja

Prejšnji teden se je z zadnjim tekmovanjem zaključil izbor ekipe, ki nas bo letos zastopala na mednarodni lingvistični olimpijadi. Naloge na tekmovanju so bile težke, ampak z nekaj vaje, bi jih tudi vi rešili. Kako pa ta tekmovanja izgledajo?

Vse skupaj se je začelo v Rusiji,  leta 1965. Rusi so bili potem dolga leta edini, ki so prirejali lingvistična tekmovanja za srednješolce, dokler se jim ni leta 1984 pridružila Bolgarija. Najboljši tekmovalci iz obeh držav so se od takrat naprej merili med seboj in to je postala podlaga za mednarodno tekmovanje, ki je prvič zaživelo leta 2003 pod imenom Mednarodna lingvistična olimpijada (International Linguistics Olympiad). Takrat je sodelovalo samo 6 držav, lani na enajsti olimpijadi pa že 26.

Slovenija je prvič s svojo ekipo sodelovala poleti leta 2008. Zagnana srednješolka je med brskanjem po spletu za logičnimi nalogami naletela na informacije o lingvistični olimpijadi. Tekmovanje je predstavila svojim mentorjem in jih prepričala, da so sestavili ekipo. Našla pa je sogovornike tudi pri organizatorjih tekmovanja iz logike in lingvistične naloge so se že jeseni istega leta pojavile na državnem tekmovanju iz logike. To tekmovanje je potem postalo podlaga za izbor srednješolcev, ki se uvrstijo mednarodnega tekmovanja.

Izbor slovenske ekipe poteka na naslednji način. Na šolskih in državnih tekmovanjih iz logike je poleg logičnih nalog še ena lingvistična. Glede na rezultate državnega tekmovanja iz logike in še posebej glede na rezultate, dosežene pri lingvistični nalogi se izbere 50 srednješolcev, ki so povabljeni na dodatne priprave. Tam izvejo nekaj splošnih stvari o jezikih, nekaj najbolj značilnih lastnosti, ki so skupne več jezikom (na primer tipi pisav, delitve črk in glasov). To znanje ni potrebno za reševanje nalog, saj so naloge zastavljene tako, da reševalec ne rabi predhodnega znanja, lahko pa z zavedanjem širine in raznolikosti ali podobnosti med jeziki pomaga k hitrejšemu reševanju. Zadnji korak je izbirni test, kjer se teh 50 dijakov pomeri v nalogah podobne težavnosti, kot jih čakajo na mednarodni ravni. Najboljši štirje se udeležijo lingvistične olimpijade.

Tekmovanje na lingvistični olimpijadi poteka v dveh delih, posamično in skupinsko. V posamičnem delu dobijo tekmovalci 5 nalog, na voljo imajo 6 ur, v katerem poskušajo naloge rešiti, rešitev pa morajo tudi dobro razložiti. Naloge so prevedene v materni jezik tekmovalcev. Za skupinski del pa dobi vsaka ekipa štirih tekmovalcev eno res težko nalogo, za katero imajo 3 ure časa. Naloga včasih sploh ni v celoti rešljiva, ali pa je zastavljena v tekmovalcem neznanem jeziku in neznani pisavi in brez prevoda v materni jezik. Skupinska naloga je res velik izziv in tekmovalci morajo ugotoviti čim več kar lahko.

Naši ekipi želim čimboljše rezultate na lingvistični olimpijadi, ki bo letos v Pekingu. Če se bo vse izšlo, jih bom spremljala tudi jaz kot članica mednarodne žirije.

Gabrijela

Fonetične naloge

Dodala sem še eno lažjo fonetično nalogo – retoromanščina.

Večino fonetičnih nalog rešujemo tako, da najprej ugotovimo, kakšne spremembe v črkah se zgodijo, potem pa besede prepišemo v toliko stolpcev, kolikor je različnih sprememb. V vsakem stolpcu nato poiščemo vzrok za spremembo. Najbolj običajno je to katera izmed sosednjih črk, pred ali za črko, ki se spremeni. Če pri sosednjih črkah ne najdemo nobenega vzorca, potem gledamo širše. Poskusite na tak način rešiti nalogo iz retoromanščine.

Pri marsikateri fonetični nalogi lahko rešujemo le v eno smer, le iz enega jezika v drugega, ne pa tudi obratno. To se zgodi takrat, kadar se kaka črka v prvem jeziku napiše, v drugem pa ne. Iz prvega v drugi znamo zapisati, kadar ugotovimo pravilo, po katerem se črka izpusti. Nazaj pa ne, ker ne vemo, katero črko bi morali napisati. Poglejte si to na primeru kretske naloge.

Gabrijela

Pomešani prevodi

Med prevajalskimi nalogami najdemo tudi naloge, kjer so prevodi med seboj pomešani. To še dodatno oteži nalogo in tudi lotiti se jo moramo drugače kot običajno prevajalsko nalogo.

Pri taki nalogi si najprej ogledamo, koliko podobnih besed (ali delov besed) nastopa v nalogi. Potem poskusimo prešteti, kolikokrat se posamezna beseda pojavi v tujem jeziku in kolikokrat v slovenščini. Iz tega že mogoče lahko določimo pomen nekaterih besed.

Če to ni možno, potem poskusimo najti nekaj pomensko čimbolj podobnih besed. Pri tem si pomagamo s sopomenkami ali pa poskusimo opisati nek predmet z besedami za druge predmete (namesto da bi rekli “gozd”, rečemo “veliko dreves”). Pomislimo tudi na to, da v tujem jeziku morda z isto besedo poimenujejo predmete, ki so si podobni po videzu.

Preizkusite to na novi objavljeni nalogi – nahuatl.

Gabrijela

Vic

Ta vikend nimam nobene nove naloge zato dobite namesto tega en lingvistični vic v slovenski priredbi:

Profesor lingvistike predava v razredu o nikalnih stavkih: “V slovenščini dvojno zanikanje ostane zanikanje. V nekaterih drugih jezikih, recimo v angleščini, dvojno zanikanje pomeni trdilni stavek. Ampak niti v enem jeziku dvojno pritrjevanje ne pomeni zanikanja.”
Pa se oglasi eden od študentov: “Ja, seveda.”


V originalu pa takole:

A linguistics professor was lecturing his class the other day. “In English,” he said, “a double negative forms a positive. However, in some languages, such as Russian, a double negative remains a negative. But there isn’t a single language, not one, in which a double positive can express a negative.”
A voice from the back of the room retorted, “Yeah, right.”


Gabrijela